Ustanovni zbor Prostovoljne požarne brambe v Kranju je bil 8. novembra 1879 v prostorih narodne čitalnice nad nekdanjo trgovino Pr’ Petrčku.
K gasilskemu društvu je pristopilo 36 aktivnih in 90 podpornih članov, društvo pa je prostore dobilo v občinski zgradbi na Gasilskem trgu (današnja Tomšičeva ulica). Ustanovitelji požarne brambe so bili: Ignac Fock, Ferdinand Sajovic, Otmar Reš, Janez Heidrih, Janez Puhar, Gregor Pikuš, Lorenc Grahon, Peter Grašič, Franc Česen, Jakob Podrekar, Alojz Rakovec, Janez Zupan, Anton Bradaška, Leopold Markič, Anton Depoli, Karl Modrijan, Karel Sterniša, Franc Čelesnik, Grega Šalberger, Franc Zupanc, Janez Ravnik, Janez Bidovec in Franc Primožič. Na ustanovnem občnem zboru so bili izvoljeni še načelnik Matej Pirc, blagajnik Vinko Majdič, tajnik Josip Pollak, namestnik vodje plezalcev Exler, vodja brizgalne Skaberne, namestnik vodje varuhov Josip Švelz, zaupna moža dr. Mencinger in Franc Omersa.
1. decembra 1879 so bila odobrena pravila društva in s tem datumom se prične delovanje požarne brambe v Kranju. Pravila so določala, da je namen prostovoljne požarne brambe preprečevati nevarnosti ognja, braniti življenje in premoženje prebivalcev mesta in okolice. Člani so se delili na delovne in podporne. Podporni član je bil tisti, ki je najmanj dve leti plačeval 2 goldinarja; imel je tudi pravico glasovati in voliti. Za delovnega člana pa je bil lahko sprejet vsakdo, ki je bil ”zdrav in star 18 let”. Odboru je predsedoval načelnik, brambovci pa so se delili na plezalce, gasilce in varuhe. Vsi člani so se morali redno udeleževati vaj in kdor je brez opravičila trikrat izostal od vaj in vsaj enkrat od požara, je bil iz društva izključen. Društvo se je financiralo s pomočjo letnih prispevkov občinskega odbora, prispevkov zavarovalnic in podpornih članov ter z drugimi darili. Denar so porabili za vzdrževanje in nakup gasilnega orodja, za stroške uprave, za odškodnino članom, ki so v gasilski službi poškodovali svoje imetje, za pomoč gasilcem ob boleznih, poškodbah, ob smrti za plačilo pogrebnih stroškov, za pomoč svojcem in za pomoč gasilcem ob posebnih priložnostih. V letih od 1879 do 1884 so bili načelniki kranjske požarne brambe Matej Pirc, Ferdinand Sajovic, Vinko Majdič in Konrad Pučnik; od leta 1885 do 1893 je društvo vodil Karl Jäger, od leta 1894 do 1899 Ignac Fock, od leta 1900 do 1905 Alojz Pečnik in od leta 1905 do 1927 Janko Sajovic.
Na občnem zboru Deželne zveze kranjskih gasilskih društev leta 1896 je prišlo do pobude za izdajo strokovnega glasila. 26. decembra 1896 se je na svoji prvi seji sestal pripravljalni odbor, glasilo so poimenovali Gasilec in prva številka je izšla 6. februarja 1897. Bila je dvojezična, prva slovenska številka pa je izšla 5. oktobra 1899. Prvi urednik je bil Fran Trošt, nadučitelj z Iga pri Ljubljani.
7. avgusta 1898 je bil pri društvu ustanovljena Godba prostovoljne požarne brambe v Kranju. Prirejala je koncerte in plesne venčke ter druge glasbene prireditve, z izkupičkom pa je finančno podprla društvo. Godba je bila razpuščena 12. decembra 1902, vendar je bila znova ustanovljena 10. aprila 1910 in je ohranila prejšnje ime. To je bila godba na pihala in je nastopala na paradah in na koncertih. Njen prvi predsednik je bil Janko Sajovic, od leta 1913 do začetka prve svetovne vojne pa Franc Holchaker. 27. julija 1914 so godbeniki sami sebe spremili na železniško postajo z godbo, z nje pa se je vrnilo le nekaj dečkov, vsi ostali so šli v vojsko.
Leta 1907 se je Prostovoljna požarna bramba v Kranju preimenovala v Prostovoljno gasilsko društvo v Kranju.
Literatura:
Janko Štefe: 100 let organiziranega gasilstva v Kranju (1879–1979). Kranjski zbornik, Mestna občina Kranj, Kranj 1980, str. 205–214.
130 let organiziranega gasilstva v Kranju (1879–2009). Gasilsko reševalna služba, Kranj 2009.
Jože Derlink: Kranjska gasilska kronika. Gasilska zveza MO, Kranj 2007.
1. decembra 1879 so bila odobrena pravila društva in s tem datumom se prične delovanje požarne brambe v Kranju. Pravila so določala, da je namen prostovoljne požarne brambe preprečevati nevarnosti ognja, braniti življenje in premoženje prebivalcev mesta in okolice. Člani so se delili na delovne in podporne. Podporni član je bil tisti, ki je najmanj dve leti plačeval 2 goldinarja; imel je tudi pravico glasovati in voliti. Za delovnega člana pa je bil lahko sprejet vsakdo, ki je bil ”zdrav in star 18 let”. Odboru je predsedoval načelnik, brambovci pa so se delili na plezalce, gasilce in varuhe. Vsi člani so se morali redno udeleževati vaj in kdor je brez opravičila trikrat izostal od vaj in vsaj enkrat od požara, je bil iz društva izključen. Društvo se je financiralo s pomočjo letnih prispevkov občinskega odbora, prispevkov zavarovalnic in podpornih članov ter z drugimi darili. Denar so porabili za vzdrževanje in nakup gasilnega orodja, za stroške uprave, za odškodnino članom, ki so v gasilski službi poškodovali svoje imetje, za pomoč gasilcem ob boleznih, poškodbah, ob smrti za plačilo pogrebnih stroškov, za pomoč svojcem in za pomoč gasilcem ob posebnih priložnostih. V letih od 1879 do 1884 so bili načelniki kranjske požarne brambe Matej Pirc, Ferdinand Sajovic, Vinko Majdič in Konrad Pučnik; od leta 1885 do 1893 je društvo vodil Karl Jäger, od leta 1894 do 1899 Ignac Fock, od leta 1900 do 1905 Alojz Pečnik in od leta 1905 do 1927 Janko Sajovic.
Na občnem zboru Deželne zveze kranjskih gasilskih društev leta 1896 je prišlo do pobude za izdajo strokovnega glasila. 26. decembra 1896 se je na svoji prvi seji sestal pripravljalni odbor, glasilo so poimenovali Gasilec in prva številka je izšla 6. februarja 1897. Bila je dvojezična, prva slovenska številka pa je izšla 5. oktobra 1899. Prvi urednik je bil Fran Trošt, nadučitelj z Iga pri Ljubljani.
7. avgusta 1898 je bil pri društvu ustanovljena Godba prostovoljne požarne brambe v Kranju. Prirejala je koncerte in plesne venčke ter druge glasbene prireditve, z izkupičkom pa je finančno podprla društvo. Godba je bila razpuščena 12. decembra 1902, vendar je bila znova ustanovljena 10. aprila 1910 in je ohranila prejšnje ime. To je bila godba na pihala in je nastopala na paradah in na koncertih. Njen prvi predsednik je bil Janko Sajovic, od leta 1913 do začetka prve svetovne vojne pa Franc Holchaker. 27. julija 1914 so godbeniki sami sebe spremili na železniško postajo z godbo, z nje pa se je vrnilo le nekaj dečkov, vsi ostali so šli v vojsko.
Leta 1907 se je Prostovoljna požarna bramba v Kranju preimenovala v Prostovoljno gasilsko društvo v Kranju.
Literatura:
Janko Štefe: 100 let organiziranega gasilstva v Kranju (1879–1979). Kranjski zbornik, Mestna občina Kranj, Kranj 1980, str. 205–214.
130 let organiziranega gasilstva v Kranju (1879–2009). Gasilsko reševalna služba, Kranj 2009.
Jože Derlink: Kranjska gasilska kronika. Gasilska zveza MO, Kranj 2007.