Zvečer je po pričakovanju sledila velika slovesnost pred magistratom.
Kot nazorno opisuje celjska Nova doba, se je že pred osmo uro zvečer med Narodnim domom in magistratom zbralo več tisoč ljudi, scenarij slovesnosti pa je bil na las podoben tistemu ob prevratu novembra 1918. Z miklavškega hriba so odmevale slovesne topovske salve, čez pol ure pa se je »razvil slikovit sprevod, veličastna manifestacija celjskega slovenstva, v proslavo izvolitve prvega slovenskega župana v Celju.« Sokolska konjenica, železničarska godba, pevski zbor, celjski, gaberski in ostali gasilci oz. požarne brambe, pa sokoli, tako ženske, moški kot otroci z lampijončki in seveda vsi ostali so omogočili »slikovit prizor, ko se je pred magistratom, katerega balkon je bil bajno okrašen in razsvetljen, zgrnila ta pestra tisočglava množica.« Vrhunec je seveda nastopil, ko jo je z balkona nagovoril župan Hrašovec in med drugim povedal naslednje:
»Danes sicer ni državni ali narodni praznik, a za nas Celjane zelo važen praznik, saj smo po stoletjih sramotne sužnosti danes definitivno prevzeli to nekdaj tako močno nemško trdnjavo. Kako smo bili Slovenci v tem mestu prezirani, posebno na magistratu, kjer so se šopirili odpadniki, mi pa, ki smo si ohranili ponos in značaj, smo bili zatirani in zaničevani. Nemška pesem je odmevala po teh ulicah, mi pa smo morali molčati in se skrivati po stanovanjih. Če pa smo imeli kako slavnost, ni smelo biti godbe, ne slovenskih zastav, niti slovenskih znakov nismo smeli nositi, niti v skupinah in po glavnih ulicah nismo smeli hoditi. Vojaštvo nas je moralo braniti pred napadi nahujskane fakinaže, ki nas je pretepala, opljuvala in nam razbijala okna in napise. Vse naše pritožbe so odmevale kakor od gluhih sten. Obupavali smo že, ker smo videli, da se vse bolj potapljamo v nemški povodnji.
Tebi, celjsko mesto, in Tebi, prebivalstvo, naj velja prvi pozdrav prvega slovenskega župana v Celju. Razcvitaj se in napreduj! Raduj se, ker danes obhajaš veliki dan svojega vstajenja! Mesto Celje naj bo vedno imenovano med najlepšimi in najprijaznejšimi kraji naše velike, lepe domovine.«
Slavnostni sprevod se je nato pomikal od magistrata po vseh najpomembnejših celjskih ulicah do Narodnega doma, kjer je s tamkajšnjega balkona množico in župana pozdravil Josip Sernec, starosta celjske slovenske politike. Serneca so ga celjske mestne oblasti ob njegovi 80. letnici leta 1924 počastile tudi s častnim občanstvom.
