Razstava, s katero smo obeležili 120-letnico rojstva slovenskega konstruktivista in enega najvidnejših predstavnikov slovenske avantgarde v likovni umetnosti.
Odprtje razstave Avgusta Černigoja
V Kosovelovi knjižnici Sežana smo že kar nekaj časa pripravljali razstavo, ki smo jo odprli na predvečer 120-letnice rojstva slikarja Avgusta Černigoja, kar ni naključje.
Kosovelova knjižnica Sežana je s slikarjem zelo povezana. V prvi vrsti je bil Avgust Černigoj tesni sodelavec Srečka Kosovela, po katerem nosi knjižnica ime. Skupaj sta v slovensko umetnost uvedla konstruktivizem, nameravala sta izdajati revijo Konstrukter oz. Kons, kar se ni uresničilo, Černigoj je leta 1924 izdelal znameniti portret Srečka Kosovela, ki se nahaja v logotipu knjižnice.
Knjižnica pa je bila s Černigojem povezana tudi kasneje. Nekdanja ravnateljica Kosovelove knjižnice Sežana Lučka Čehovin je v Černigoju prepoznala velikega umetnika. Z globokim človeškim čutom je dosegla, da je Avgust Černigoj zadnja leta svojega življenja preživel v Hotelu Maestoso, že dobro leto po njegovi smrti pa je bila v Lipici odprta galerija po zamisli Novega kolektivizma, v kateri lahko občudujemo stalno zbirko slikarjevih del. Ta Černigojeva dela so tudi digitalizirana. Digitalizacijo je izvedel Loški muzej v sklopu projekta Bauhaus – mreženje idej in praks (Baunet), katerega nosilec na Slovenskem je (2014/2015).
Razstava je nastala v sodelovanju med Kosovelovo knjižnico Sežana, Kobilarno Lipica, Goriškim muzejem in Loškim muzejem. Sestavljena je večplastno. Na eni strani so si obiskovalci lahko ogledali Černigojeve grafike, ki so last Kosovelove knjižnici, nato plakate, v vitrinah voščilnice, razglednice in drugi drobni tisk, ki ga je za Kosovelovo knjižnico izdelal Avgust Černigoj, v osrednjem prostoru so se obiskovalci lahko usedli in si ogledali digitalizirano gradivo, ki je last Kobilarne Lipica.
V enem od kotičkov pa je obiskovalec lahko užival ob gledanju filma, ki ga je o delu A. Černigoja posnel znani filmar Aljoša Žerjal. Oko pa si je odpočilo na dveh plakatih v črni, rdeči, beli in sivi barvi (barvah konstruktivizma), ki ju je izdelala Dora Kavčič. ob idejni zasnovi kreatrojev razstave, bibliotekarjev Marthe Sotelo in Bojana Kavčiča.
Razstavo je na odprtju po pozdravnih nagovorih predstavil mag. Davor Kernel, kustos goriškega muzeja.
Pa da ne pozabimo na glasbo. Ob odprtju razstave je sodeloval glasbeni duo Tovariš strmoglavljen, ki je s paleto različnih inštrumentov zapletal poetične sprehode po gozdu pisanih vzdušij v eksperimentalno elektroakustično glasbeno gnezdo. Od vedrine do nevihte emocij v vrtincu psihedelične burje. Je samovznikla forma na mozaiku človeške neumnosti, je improvizirana, a vsebinsko načrtovana in strukturirana, vsakič malo drugačna in spontana. Taka, ki si dovoli in dopušča izlete v nerazpoznavne svetove ter vpliv trenutnih okoliščin v procesu izvajanja-nastajanja. Martin Ukmar (električna kitara, klarinet, razna zvočila, glas) in Nastja Janžekovič (električna viola, glas) sta samouka glasbenika in raziskovalca zvokov. Ustvarjata avtorsko glasbo pod imenom Tovariš strmoglavljen, med njunimi besedili pa je poleg
lastnih umotvorov tudi nekaj uglasbenih različic poezije Srečka Kosovela in uglasben izbor fragmentov starogrške pesnice Sapfo.
Udeležence, ki so osebno poznali umetnika, smo povabili, da z nami delijo svoje zgodbe.
mag. Magdalena Svetina Terčon
