Na razstavah se je Vrečič z drugimi madžarskimi slikarji pojavljal od leta 1926 naprej, poleg tega je na Madžarskem sodeloval v različnih slikarskih kolonijah; v Szent Endreju, Zebegenyu in v Mako varosi. V slednjem je leta 1927 imel tudi manjšo razstavo, kjer je predstavil krajine s puste in tihožitja.
Široki slovenski javnosti pa se je prvič predstavil v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, kjer so bila njegova dela razstavljena od 30. septembra do 23. oktobra 1928. To je bila njegova prva samostojna razstava in tudi najpomembnejša. Na ogled je postavil 226 del, od tega 40 figuralnih slik, 44 pokrajinskih in 6 tihožitij, iz študijskih let še 17 olj, 12 pastelov in 105 risb s kredo, svinčnikom in peresom. Na razstavi so posebno pozornost vzbudili Romi, predvsem zaradi svoje eksotike ter socialne in folklorne razsežnosti. Pa tudi sicer je bila to prva upodobitev Romov v slovenski umetnosti. Novo doživetje ljubljanski publiki je bila tudi prekmurska pokrajina. Sicer je bil likovni izraz v tem časovnem obdobju formalno še malce okorel in barvno temačen, kar je naletelo na nekatere kritike, a vendar so bile slovenskemu občinstvu takrat prvič na ogled značilni pejsaži panonskega sveta. Vsa ta dela, tudi skupina slik iz njegovih potovanj po Bosni, Dalmaciji in Hrvaški, pa kažejo močan vpliv alföldske in szolnoške šole, kar potrjujeta motivika in Vrečičevo domače razpoloženje. Nanj pa je močno vplivalo tudi srečanje s slovensko umetnostjo, zlasti z Jakopičem, ki mu je bil zelo naklonjen.
Po skopih znakih sodeč je Vrečič zatem razstavljal še v Benetkah, nekajkrat v Budimpešti, med vojno sam ali z ostalimi prekmurskimi likovniki, Jakobom, Pandurjem in Küharjem. Oktobra 1943 se je s samostojno razstavo predstavil svojim rojakom v Murski Soboti, kjer je razstavil 96 del. Izstopale so slike Prekmurja v jesenskih toplih barvah, rumeni, rjavi in rdeči. Po vojni so bila Vrečičeva dela, ki jih je najpogosteje pripravil Pomurski muzej Murska Sobota, večkrat razstavljena v Murski Soboti in deloma v Lendavi, pa tudi na Madžarskem. Zadnjič so bila Vrečičeva dela postavljena na ogled leta 2010, ko je bila v Vili Vogler na Cankovi ob 110. obletnici umetnikovega rojstva na ogled spominska razstava.
Literatura:
Hochstätter, T. (1976). Življenje in delo. V Ludvik Vrečič: 1900-1945. Murska Sobota: Delavska univerza.
Po skopih znakih sodeč je Vrečič zatem razstavljal še v Benetkah, nekajkrat v Budimpešti, med vojno sam ali z ostalimi prekmurskimi likovniki, Jakobom, Pandurjem in Küharjem. Oktobra 1943 se je s samostojno razstavo predstavil svojim rojakom v Murski Soboti, kjer je razstavil 96 del. Izstopale so slike Prekmurja v jesenskih toplih barvah, rumeni, rjavi in rdeči. Po vojni so bila Vrečičeva dela, ki jih je najpogosteje pripravil Pomurski muzej Murska Sobota, večkrat razstavljena v Murski Soboti in deloma v Lendavi, pa tudi na Madžarskem. Zadnjič so bila Vrečičeva dela postavljena na ogled leta 2010, ko je bila v Vili Vogler na Cankovi ob 110. obletnici umetnikovega rojstva na ogled spominska razstava.
Literatura:
Hochstätter, T. (1976). Življenje in delo. V Ludvik Vrečič: 1900-1945. Murska Sobota: Delavska univerza.
