V Ribnici so konec 19. stoletja in v prvi polovici 20. stoletja delovala številna glasbena društva, ki bodo predstavljena v nadaljevanju …
Po zaslugi Poljaka Emila Korytka se je v 19. stoletju začelo tudi na Slovenskem širiti narodnobuditeljsko gibanje, ki je med evropskimi narodi zraslo pod vplivom romantičnih idej Nemca Johann Gottfried Herderja; njegove ideje so posledično vplivale tudi na razvoj političnih gibanj med slovanskimi narodi. S Korytkovim prizadevanjem za zbiranje ljudskega slovstva so se ideje herderjanstva začela širiti tudi med slovenskimi izobraženci tedanjega časa. Prej je bila prisotna predvsem pokrajinska zavest. Po češkem vzoru so se na Slovenskem začela ustanavljati bralna društva, začeli so nastajati številni narodno buditeljski tabori in telovadna društva, ki so bila združena pod okriljem gimnastičnega društva Južni sokol. Ker je bilo sokolstvo liberalno usmerjeno, so kot protiutež posledično začela nastajati orlovska telovadna društva, ki pa jim je bila skupna konservativna misel. Leta 1906 je bilo v Ribnici ustanovljeno telovadno društvo ribniški Sokol, ki je imelo svoje prostore v Sokolskem domu, današnjem TVD Partizanu, ribniški orlovski odsek pa je bil ustanovljen leta 1908 in je deloval v dvorani, ki je stala za današnjim Zadružnim domom. Tako Orli kot tudi Sokoli so imeli v vsakem malo večjem kraju tudi po dve igralski skupini, ponekod celo dve godbi. Tovrstna društva so imela pomembno kulturno in družbeno vlogo tudi v Ribnici. Glasbena društva, ki so tedaj samostojno ali pod okriljem drugih društev delovala v Ribnici, so naslednja.