Eden najslavnejših vojskovodij avstro-ogrske vojske v prvi svetovni vojni na naših tleh je bil feldmaršal Svetozar Borojević pl. Bojna.
Borojevići so bili vojaška družina. Svetozar se je rodil leta 1856 pri Kostajnici na Hrvaškem. Njegova predvojna, še bolj pa medvojna kariera, je bila pospremljena s hitrimi napredovanji in vojaškimi odlikovanji. Leta 1908 je bil povzdignjen med madžarsko plemstvo z imenom Borojević von Bojna. Leta 1913 je postal pehotni general, ki je prvo leto vojne svojemu korpusu poveljeval v Galiciji in Karpatih.
Konec maja 1915, po napadu Italije na naše zahodne kraje, je Borojević pl. Bojna prevzel poveljstvo nad enotami 5. armade, ki so se bojevale z Italijani dobra tri leta in pol ob Soči in končno ob reki Piavi v Italiji. To je bilo Borojevićevo njegovo najslavnejše vojaško obdobje. Leta 1916 je napredoval v generalpolkovnika, zgodaj leta 1918 pa končno v feldmaršala. Enotam na soški fronti je poveljeval v vseh dvanajstih ofenzivah in bojih na reki Piavi.
Po zlomu centralnih sil novembra 1918 se je Borojević pl. Bojna hotel upokojiti. Kot prepričan Hrvat si je želel državljanstvo novonastale države Slovencev, Hrvatov in Srbov (SHS), kar pa so mu »osamosvojitelji« zavrnili. Tako ni dobil pokojnine od države SHS in ne od Republike Avstrije, ki je nastala po razpadli monarhiji. V skromnih razmerah in razočaranju je Borojević pl. Boijna umrl leta 1920 za kapjo v Celovcu.
Tako so žalostno umirali torej tudi slavni, a poraženi vojskovodje …
Tekst je povzet iz spletne strani http://www.austro-hungarian-army.co.uk/biog/boroevic.htm.
