Ko je Max Adolf Westen spoznal, da bo Nemčija vojno izgubila, je v začetku leta 1945 navezal stike z Okrožnim odborom Osvobodilne fronte (OF) Celje. S tem namenom se je v Tremarjih sestal z njegovim predstavnikom, Ernestom Žgankom-Nestlom, in se z njim dogovoril, da bo za OF dal tiskarske stroje, posodo in določeno vsoto denarja (nemških mark). Ob tej priložnosti je Žganku izročil tudi svoje motorno kolo.
Nekaj dni pred kapitulacijo Nemčije se je Max Adolf Westen sestal s sekretarjem Okrajnega odbora OF Celje mesto Martinom Klančišarjem. Ta je od njega hotel predvsem doseči, da bi od komandanta nemških vojaških enot za sektor Celje dobil zagotovilo, da ob umiku iz Celja Nemci ne bodo uničili tovarne emajlirane posode ter drugih pomembnih celjskih industrijskih obratov. Hkrati naj bi nemškega komandanta tudi prepričal, da bo po proglasitvi kapitulacije Nemčije predstavnikom OF mirno predal oblast in jim izročil arhiv celjske izpostave nemške policije in Gestapa. Max Adolf Westen je na to pristal in svojo obljubo tudi v celoti izpolnil. Na dan, ko je Nemčija kapitulirala, to je 8. maja 1945, so se pri njem v vili na Golovcu zgodaj zjutraj zbrali predstavniki Okrajnega odbora OF Celje mesto. Od tam jih je, kot je bilo dogovorjeno, v svojem avtomobilu, na katerem je vihrala slovenska zastava z rdečo zvezdo, odpeljal na pogovore s komandantom nemških vojaških enot na celjski Magistrat o predaji oblasti.
Poleg tega, da je Max Adolf Westen sodeloval z OF in jo gmotno podpiral, je najkasneje v začetku leta 1945 tudi navezal stike z angleško Obveščevalno službo (Intelligence Service) in postal njen tajni agent. S tem je nedvomno ogromno tvegal, saj bi, če bi ga nemške okupacijske oblasti odkrile, to zagotovo plačal z glavo.
