Večletna celjska prizadevanja , da bi v sodelovanju z ostalimi občinami uredili vprašanja v zvezi z izhajanjem takratnega Celjskega tednika, niso obrodila. Težave, predvsem materialne, so se iz leta v leto večale. Finančno agonijo so leta 1970 vsaj začasno rešili tako, da je Novi tednik ponovno začel izhajati kot glasilo Socialistične zveze.
Težko je ugotoviti, kaj se je premaknilo v miselnosti takratnih oblastnikov pri SZDL v Celju, da je njen izvršni odbor predlagal občinski konferenci, naj prevzame ustanoviteljstvo Novega tednika. Ker je tednik opravljal informativno poslanstvo tudi na področju širše celjske regije, so sklenili, da k ustanoviteljstvu pritegnejo tudi nekatere sosednje občine, ki pa za razliko od preteklih let tokrat svojega sodelovanja niso odklonile. Občinske konference SZDL Celje, Laško in Žalec so s tem tudi formalno postale »lastnice« časopisa. Čeprav so sporazum podpisale samo tri občine, s tem niso izključevale morebitne soudeležbe tudi ostalih občin, saj je bil osnovni namen tednika še vedno »zajemati informativno dejavnost s celotnega področja, na katerem deluje že polnih 23 let«.
Zaradi spremenjene vloge Novega tednika je bilo potrebno ponovno prilagoditi tudi vsebino. Ugotovili so, »da obstoječega koncepta ne kaže postavljati na glavo, saj so bralci z njim v glavnem zadovoljni; z notranjimi premiki posameznih rubrik pa je potrebno pridobiti še dodatni prostor za pisanje o vsem tistem, kar se v občinah pomembnega zgodi«. Tako so resnejšim temam poleg šeste in sedme strani namenili še četrto in peto, nekoliko premaknili oz. strnili ostale rubrike, v glavnem pa vsebine, ki so izhajale še vedno na 16 straneh, niso doživele bistvenih sprememb.