Čeprav Janez Vajkard Valvasor ni ustvarjal v slovenskem jeziku, ga vseeno uvrščamo v pregled ljubljanskih spomenikov posvečenim pomembnim možem literature, saj je kot slavni kronist veliko pripomogel k poznavanju naše dežele.
Spomenik je naročilo ministrstvo za bogočastje in nauk na Dunaju. V Ljubljani so se nato obrnili na kiparja Alojzija Gangla, avtorja spomenika Valentinu Vodniku. Ker tukaj ni našel dovolj velikega ateljeja, ga je izdelal na Dunaju. Odlit je bil v livarni Krupp na Dunaju v štirih kosih.
Kip Valvasorja je visok 3,4 metra, oblečen je v paradni viteški kostum iz 17. stoletja. V eni roki drži odprto knjigo. Podstavek, na katerem stoji kip, je iz pohorskega granita izdelal kamnosek Feliks Toman. Celoten spomenik meri v višino 7,6 metra. Na prvi strani podstavka je zapisano Valvasor, na zadnji strani pa so navedene letnice njegovega rojstva in smrti.
Spomenik Valvasorju so postavili pred deželnim muzejem Rudolfinumom (sedaj Narodni muzej) v začetku decembra 1903. Slavnostnega odkritja ni bilo – uradno zaradi slabih vremenskih razmer in neurejene okolice, neuradno pa naj bi se oblasti želele izogniti napetostim med pristaši slovenske in nemške stranke. Kljub velikim zaslugam za Kranjsko, je Valvasor veljal za nemškega plemiča. V parkovnem prostoru pred stavbo muzeja so načrtovali postavitev še dveh spomenikov – Juriju Vegi in Žigi Herbersteinu, do česar ni prišlo.
Spomenik Janezu Vajkardu Valvasorju
Kipar: Alojzij Gangl
Postavitev: prve dni decembra leta 1903
