Zbirka starih razglednic Gorenjskega muzeja, ki prikazujejo kraje v Gornjesavski dolini in kraje pod Stolom, obsega 263 razglednic. Najzgodnejše segajo v konec 19. stoletja, zadnje pa v čas prvih desetletij po drugi svetovni vojni.
Na starih razglednicah so naslednji kraji: Rateče s Planico in Tamarjem, Podkoren in Korensko sedlo, Kranjska Gora, Gozd-Martuljek, nekdaj Rute, in Srednji vrh, Mojstrana s slapom Peričnikom, Hrušica, Jesenice s Planino pod Golico, Slovenskim Javornikom in Koroško Belo, Završnica, Moste, Žirovnica, Selo, Zabreznica, Breznica, Smokuč in Vrba.
Največ razglednic prikazuje panoramo Jesenic in okoliških krajev ter vasi, saj so prav Jesenice ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja doživljale največje spremembe. Te so bile posledica razvoja železarstva in predvsem izgradnje železniških prog, ki sta bili leta 1870 speljani v Gornjesavsko dolino in leta 1906 s Koroške skozi karavanški železniški predor proti Bohinju, Gorici in Trstu. Številne razglednice odkrivajo lepote Gorenjske in njenih krajev, od katerih so nekateri že v 19. stoletju sloveli kot »letoviščarski« kraji.
17 razglednic prikazuje Rateče in Planico. Večina jih nosi naslov Rateče-Planica. V tej zadnji in najviše ležeči vasi v Gornjesavski dolini je bila zadnja železniška postaja pred državno mejo. Po prvi svetovni vojni je proga zaradi meje postala lokalna,po drugi svetovni vojni pa so jo leta 1966 dokončno ukinili. Poleg železniške postaje in gostilne Osvald se na rateških razglednicah največkrat pojavljata srednjeveška cerkev sv. Tomaža in s snegom pokrita poznogotska cerkev sv. Duha, saj prav v Ratečah zima traja najdlje.
Pet razglednic prikazuje planiške skakalnice pod Poncami in najbolj zanimiva med njimi nosi datum 17. 3. 1935, ko je Avstrijec Sepp Bradl prvič v zgodovini preskočil stometrsko znamko.
Zanimiva je zbirka 15 razglednic z motivi Podkorena in 1073 metrov visokega Korenskega sedla. Razglednice prikazujejo slikovito vas Podkoren ob cesti, ki vodi preko Korenskega sedla na Koroško, in zanimiv izvir »Podkorenske Save« v Zelencih. Motivi z južnim delom vasi, s trgom in cerkvijo sv. Andreja se zaključujejo z Veliko Ponco v ozadju. Iz običajnega motiva vasi izstopa posebna razglednica iz leta 1928, posvečena spominu na angleškega kemika in izumitelja sira Humphryja Davyja, ki je nekaj mesecev v letu 1828 zaradi bolehnosti preživel v hiši takrat že znane Rasingerjeve pošte v Podkorenu. V svetu je postal slaven po tem, da je izumil varnostno svetilko za rudarje.
Razglednic z motivi Kranjske Gore in okolice je 66, od tega 19 izpred prve svetovne vojne. Najpogostejši motiv je panorama Kranjske Gore z Razorjem, s Prisankom, z Mojstrovko in Vitrancem v ozadju. Zelo priljubljen je bil tudi motiv Jasne in doline reke Pišnice, medtem ko je v najbolj strnjenem jedru naselja ob Borovški cesti, ki mu domačini še vedno rečejo »na vasi«, največkrat upodobljena cerkev Marije na belem produ z gotskim zvonikom in značilnim koroškim rebrastim obokom. Zgodnji razvoj letoviščarstva je botroval hitrejšemu spreminjanju naselja.
Če se v prvem obdobju pojavljajo na razglednicah panorame in planinski motivi, pa so po prvi in predvsem po drugi svetovni vojni zaradi hitrega razvoja zimskih športov, predvsem alpskega smučanja, vse bolj pogosti zimski motivi s smučišči.
Gozd – Martuljek (Rute) predstavlja pet razglednic. Na eni od razglednic je hotel Špik po prvi svetovni vojni, na drugi pa je zabeležen čas, ko so Nemci med drugo svetovno vojno imeli tam svojo šolo »Gauschule Wald der NSDAP«. Zadnjo razglednico je leta 1963 izdala potovalna agencija Putnik iz Zagreba.
27 razglednic prikazuje Dovje in Mojstrano. Dolga stoletja je bilo Dovje upravno in cerkveno središče obeh vasi, pred prvo svetovno vojno pa je Mojstrana po velikosti in številu prebivalstva že začela prehitevati Dovje. Takrat so nastale tudi prve fotografske upodobitve obeh vasi. Železnica v Gornjesavski dolini (1870) je Mojstrani omogočila hitrejši industrijski in turistični razvoj, tako da so že leta 1907 ustanovili Tujsko-prometno društvo. Prve razglednice prikazujejo predvsem dovške senožeti, ki se spuščajo v dolino proti Savi in Mojstrani, za njimi pa se že sluti mogočna severna triglavska stena. Od nekdaj največje tovarne (cementarne) v Mojstrani se je v zbirki ohranila razglednica zamrznjenih tovarniških rak,obstaja pa še več podobnih motivov tega impozantnega objekta v različnih letnih časih. Na Dovjem so najpogostejši motivi: vas pozimi, kapelica in cerkev sv. Mihaela.
V tem času je bil že zelo znan slap Peričnik, eden najlepših slovenskih slapov. Planinci, ki so hodili v dolino Vrata in na Triglav, so se radi ustavljali ob njem in se tam tudi fotografirali.
Samo nekaj kilometrov vzhodneje od Mojstrane je na obronku Karavank stisnjena vas Hrušica. Čeprav tipična alpska kmečka vas se je najbolj razvila v času gradnje karavanškega železniškega predora (1901–1906). Kar štiri razglednice so iz tega časa, saj so delavci, ki so prišli iz vse Evrope, radi pisali svojcem in jim sporočali novice iz svojega življenja ter dela.
Planina pod Golico je najvišje ležeča vas nad Jesenicami. Že v 14. stoletju so v Savskih jamah kopali rudo za plavže. V času vse bolj razvijajočega se turizma in letoviščarstva pa je vas postala znana po ključavnicah (narcisah), ki maja pobelijo pašnike in travnike vse do vrha Golice. Najstarejše razglednice izpred prve svetovne vojne kažejo prav rovtarske pašnike in travnike, pobeljene s ključavnicami. Največ razglednic se je ohranilo iz časa med obema vojnama, ko je vas postala tudi klimatsko zdravilišče z lepimi hoteli in gostišči.
Najštevilnejša je zbirka razglednic Jesenic, Koroške Bele in Slovenskega Javornika. Jesenice so bile pred prvo svetovno vojno kraj, ki je najbolj spreminjal svojo podobo. Številne razglednice nam obujajo spomin na jeseniški trg, Plavž, Savo, Podmežaklo, Koroško Belo, Slovenski Javornik, Blejsko Dobravo ter na okoliške vasi in planine. Največkrat so na razglednicah železarna Kranjske industrijske družbe (KID) s številnimi kadečimi se dimniki, imenitna železniška postaja s hoteli v njeni bližini, delavski domovi, Stara Sava z imenitno Ruardovo graščino in cerkvijo Marijinega vnebovzetja in mogočna osnovna šola (danes Gimnazija Jesenice).
Na prehodu iz Gornjesavske doline (»Doline«) v radovljiško ravnico (»Deželo«) se srečamo z Završnico in Mostami. Najpogostejši motivi so jez za elektrarno v Završnici, viseči most v Kavčkah, železniški in cestni most v Mostah, med stavbami pa gostilna Osvald ter vili Hočevar in Piccoli.
Vasi pod Stolom od Žirovnice do Vrbe obsegajo 30 razglednic. Najštevilnejši so motivi iz Žirovnice, sledijo pa s Sela, iz Zabreznice, z Breznice, iz Smokuča in Vrbe.
Zbirka razglednic Gorenjskega muzeja v Kranju ni pomembna samo po obsegu, ampak predvsem po svoji sporočilnosti. Iz celotne zbirke lahko razberemo zgodovinske, etnološke in druge podatke, ki jih sicer v pisnih arhivih le težko najdemo. Razglednice od konca 19. stoletja do začetka 21. stoletja nam tako na svojevrsten in enkraten način prikazujejo gorenjske kraje in ljudi, pa tudi čase, ki jih ni več, zgodovinarjem pa so pomembno dodatno gradivo pri raziskovanju preteklosti.
Besedilo je povzeto po prispevku Toneta Konoblja: Jesenice z okolico, v: Pozdrav z Gorenjske, zbirka starih razglednic (ur. Marjana Žibert). Kranj, Gorenjski muzej 2010, str. 149-177.
Največ razglednic prikazuje panoramo Jesenic in okoliških krajev ter vasi, saj so prav Jesenice ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja doživljale največje spremembe. Te so bile posledica razvoja železarstva in predvsem izgradnje železniških prog, ki sta bili leta 1870 speljani v Gornjesavsko dolino in leta 1906 s Koroške skozi karavanški železniški predor proti Bohinju, Gorici in Trstu. Številne razglednice odkrivajo lepote Gorenjske in njenih krajev, od katerih so nekateri že v 19. stoletju sloveli kot »letoviščarski« kraji.
17 razglednic prikazuje Rateče in Planico. Večina jih nosi naslov Rateče-Planica. V tej zadnji in najviše ležeči vasi v Gornjesavski dolini je bila zadnja železniška postaja pred državno mejo. Po prvi svetovni vojni je proga zaradi meje postala lokalna,po drugi svetovni vojni pa so jo leta 1966 dokončno ukinili. Poleg železniške postaje in gostilne Osvald se na rateških razglednicah največkrat pojavljata srednjeveška cerkev sv. Tomaža in s snegom pokrita poznogotska cerkev sv. Duha, saj prav v Ratečah zima traja najdlje.
Pet razglednic prikazuje planiške skakalnice pod Poncami in najbolj zanimiva med njimi nosi datum 17. 3. 1935, ko je Avstrijec Sepp Bradl prvič v zgodovini preskočil stometrsko znamko.
Zanimiva je zbirka 15 razglednic z motivi Podkorena in 1073 metrov visokega Korenskega sedla. Razglednice prikazujejo slikovito vas Podkoren ob cesti, ki vodi preko Korenskega sedla na Koroško, in zanimiv izvir »Podkorenske Save« v Zelencih. Motivi z južnim delom vasi, s trgom in cerkvijo sv. Andreja se zaključujejo z Veliko Ponco v ozadju. Iz običajnega motiva vasi izstopa posebna razglednica iz leta 1928, posvečena spominu na angleškega kemika in izumitelja sira Humphryja Davyja, ki je nekaj mesecev v letu 1828 zaradi bolehnosti preživel v hiši takrat že znane Rasingerjeve pošte v Podkorenu. V svetu je postal slaven po tem, da je izumil varnostno svetilko za rudarje.
Razglednic z motivi Kranjske Gore in okolice je 66, od tega 19 izpred prve svetovne vojne. Najpogostejši motiv je panorama Kranjske Gore z Razorjem, s Prisankom, z Mojstrovko in Vitrancem v ozadju. Zelo priljubljen je bil tudi motiv Jasne in doline reke Pišnice, medtem ko je v najbolj strnjenem jedru naselja ob Borovški cesti, ki mu domačini še vedno rečejo »na vasi«, največkrat upodobljena cerkev Marije na belem produ z gotskim zvonikom in značilnim koroškim rebrastim obokom. Zgodnji razvoj letoviščarstva je botroval hitrejšemu spreminjanju naselja.
Če se v prvem obdobju pojavljajo na razglednicah panorame in planinski motivi, pa so po prvi in predvsem po drugi svetovni vojni zaradi hitrega razvoja zimskih športov, predvsem alpskega smučanja, vse bolj pogosti zimski motivi s smučišči.
Gozd – Martuljek (Rute) predstavlja pet razglednic. Na eni od razglednic je hotel Špik po prvi svetovni vojni, na drugi pa je zabeležen čas, ko so Nemci med drugo svetovno vojno imeli tam svojo šolo »Gauschule Wald der NSDAP«. Zadnjo razglednico je leta 1963 izdala potovalna agencija Putnik iz Zagreba.
27 razglednic prikazuje Dovje in Mojstrano. Dolga stoletja je bilo Dovje upravno in cerkveno središče obeh vasi, pred prvo svetovno vojno pa je Mojstrana po velikosti in številu prebivalstva že začela prehitevati Dovje. Takrat so nastale tudi prve fotografske upodobitve obeh vasi. Železnica v Gornjesavski dolini (1870) je Mojstrani omogočila hitrejši industrijski in turistični razvoj, tako da so že leta 1907 ustanovili Tujsko-prometno društvo. Prve razglednice prikazujejo predvsem dovške senožeti, ki se spuščajo v dolino proti Savi in Mojstrani, za njimi pa se že sluti mogočna severna triglavska stena. Od nekdaj največje tovarne (cementarne) v Mojstrani se je v zbirki ohranila razglednica zamrznjenih tovarniških rak,obstaja pa še več podobnih motivov tega impozantnega objekta v različnih letnih časih. Na Dovjem so najpogostejši motivi: vas pozimi, kapelica in cerkev sv. Mihaela.
V tem času je bil že zelo znan slap Peričnik, eden najlepših slovenskih slapov. Planinci, ki so hodili v dolino Vrata in na Triglav, so se radi ustavljali ob njem in se tam tudi fotografirali.
Samo nekaj kilometrov vzhodneje od Mojstrane je na obronku Karavank stisnjena vas Hrušica. Čeprav tipična alpska kmečka vas se je najbolj razvila v času gradnje karavanškega železniškega predora (1901–1906). Kar štiri razglednice so iz tega časa, saj so delavci, ki so prišli iz vse Evrope, radi pisali svojcem in jim sporočali novice iz svojega življenja ter dela.
Planina pod Golico je najvišje ležeča vas nad Jesenicami. Že v 14. stoletju so v Savskih jamah kopali rudo za plavže. V času vse bolj razvijajočega se turizma in letoviščarstva pa je vas postala znana po ključavnicah (narcisah), ki maja pobelijo pašnike in travnike vse do vrha Golice. Najstarejše razglednice izpred prve svetovne vojne kažejo prav rovtarske pašnike in travnike, pobeljene s ključavnicami. Največ razglednic se je ohranilo iz časa med obema vojnama, ko je vas postala tudi klimatsko zdravilišče z lepimi hoteli in gostišči.
Najštevilnejša je zbirka razglednic Jesenic, Koroške Bele in Slovenskega Javornika. Jesenice so bile pred prvo svetovno vojno kraj, ki je najbolj spreminjal svojo podobo. Številne razglednice nam obujajo spomin na jeseniški trg, Plavž, Savo, Podmežaklo, Koroško Belo, Slovenski Javornik, Blejsko Dobravo ter na okoliške vasi in planine. Največkrat so na razglednicah železarna Kranjske industrijske družbe (KID) s številnimi kadečimi se dimniki, imenitna železniška postaja s hoteli v njeni bližini, delavski domovi, Stara Sava z imenitno Ruardovo graščino in cerkvijo Marijinega vnebovzetja in mogočna osnovna šola (danes Gimnazija Jesenice).
Na prehodu iz Gornjesavske doline (»Doline«) v radovljiško ravnico (»Deželo«) se srečamo z Završnico in Mostami. Najpogostejši motivi so jez za elektrarno v Završnici, viseči most v Kavčkah, železniški in cestni most v Mostah, med stavbami pa gostilna Osvald ter vili Hočevar in Piccoli.
Vasi pod Stolom od Žirovnice do Vrbe obsegajo 30 razglednic. Najštevilnejši so motivi iz Žirovnice, sledijo pa s Sela, iz Zabreznice, z Breznice, iz Smokuča in Vrbe.
Zbirka razglednic Gorenjskega muzeja v Kranju ni pomembna samo po obsegu, ampak predvsem po svoji sporočilnosti. Iz celotne zbirke lahko razberemo zgodovinske, etnološke in druge podatke, ki jih sicer v pisnih arhivih le težko najdemo. Razglednice od konca 19. stoletja do začetka 21. stoletja nam tako na svojevrsten in enkraten način prikazujejo gorenjske kraje in ljudi, pa tudi čase, ki jih ni več, zgodovinarjem pa so pomembno dodatno gradivo pri raziskovanju preteklosti.
Besedilo je povzeto po prispevku Toneta Konoblja: Jesenice z okolico, v: Pozdrav z Gorenjske, zbirka starih razglednic (ur. Marjana Žibert). Kranj, Gorenjski muzej 2010, str. 149-177.
