Po koncu vojne se je Štefka Cobelj odločila za nadaljevanje šolanja. Svoje odločitve ni nikoli obžalovala, saj »je bil srečen trenutek, ko sem se lahko umaknila z rojstne vasi, dokončala študij in se posvetila stvarem, ki so mi bile blizu …«.
Takoj po vojni je Štefka dobila službo na odseku za gospodarstvo Okrajnega ljudskega odbora Ptuj, kjer je delala v glavnem pri popisu in prevzemu trgovin, nato pa se na željo staršev vrnila domov v Oblake. Starši so želeli, da bi ponovno odprla trgovino, ki so jo med vojno ukinili, ona pa tega ni želela, pa tudi povojne razmere čemu takemu niso bile naklonjene. Štefka Cobelj je iskala možnost za odhod od doma in kmalu ji je s pomočjo poznanstev iz partizanskih let uspelo, da so jo napotili na nek polletni tečaj v Ljubljano. Po končanem izobraževanju se je najprej zaposlila kot uslužbenka Odseka za notranje zadeve v Mariboru, nato pa v naslednjih letih opravljala različne službe v Mariboru in obiskovala gimnazijo v Mariboru, kjer je maturirala decembra 1949. Z opravljeno maturo so se ji odprla vrata v nadaljnje šolanje ? česar si je tudi najbolj želela ? in odločila se je za študij v Beogradu. Z odhodom v oddaljeni kraj se je verjetno želela odmakniti od staršev, ki so imeli zanjo drugačne želje in ji v njenih prizadevanjih niso nudili moralne podpore.
Leta 1950 je Štefka Cobelj pričela s študijem na Novinarsko-diplomatski šoli v Beogradu. Fakulteto so po dveh letih ukinili, zato se je preusmerila na študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Beogradu pri profesorju Svetozarju Radojćiću in študij uspešno dokončala leta 1958. V diplomski nalogi Straussova slikarska škola u Slovenjgradcu je objavila podatke o evidentiranih delih slikarskih mojstrov Straussov, ki jih je zbrala s številnimi ogledi po cerkvah, galerijah in muzejih v Sloveniji. To je bilo tudi njeno prvo srečanje s temo, ki ji je v naslednjem desetletju posvetila kar nekaj pozornosti.
Leta 1950 je Štefka Cobelj pričela s študijem na Novinarsko-diplomatski šoli v Beogradu. Fakulteto so po dveh letih ukinili, zato se je preusmerila na študij umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Beogradu pri profesorju Svetozarju Radojćiću in študij uspešno dokončala leta 1958. V diplomski nalogi Straussova slikarska škola u Slovenjgradcu je objavila podatke o evidentiranih delih slikarskih mojstrov Straussov, ki jih je zbrala s številnimi ogledi po cerkvah, galerijah in muzejih v Sloveniji. To je bilo tudi njeno prvo srečanje s temo, ki ji je v naslednjem desetletju posvetila kar nekaj pozornosti.
