Leta 2020 je minilo 150. let istrskega tabora v Kubedu.
Leta 1870 so se na velikem taboru v Kubedu zbrali narodno prebujeni istrski Slovenci. Pomembno je omeniti, da je bil kubejski tabor del taborskega gibanja na slovenskem, ki se je odvijalo v obdobju od 1868 do 1871. Zaznamovala so ga predvsem velika zborovanja na prostem. Tabore so pričeli organizirati mladoslovenci, zbrani okrog časnika Slovenski narod, šele kasneje so se jim pridružili tudi staroslovenci z Janezom Bleiweisom. Gibanje se je zgledovalo po češki politiki. Vsi slovenski tabori so se zavzemali za pravice slovenskega jezika v šolah in uradih ter na tak ali drugačen način za združeno Slovenijo. (Granda idr., 2008) Dotaknili so se tudi družbeno-ekonomske problematike, ki je bila za Slovence, v tistem času, prav tako pomembna.
Ker so istrski Slovenci ostali brez svojega poslanca v istrski deželni zbornici, je bil 7. avgusta 1870 sklican narodni tabor v Kubedu. Slednji je bil prvi na istrskem. Njegov pomen je bil zalsti v tem, da je kot prva množična manifestacij, politično prebudil istrske Slovence in tudi Hrvate iz političnega mrtvila in politike previdnosti ter jih vzpodbudil h konkretni politični akciji (Kramar, 1970). Pomen tabora se je kazal tudi v tem, da so se istrski Slovenci, ki zedinjenja Slovencev niso mogli kot Štajerci, Kranjci in Goričani postaviti na dnevni red v deželnem zboru, zavedali svojih političnih pravic (Kramar, 1970). Tako so dokončno dojeli, da si je potrebno svoje pravice izboriti v skladu z 19. členom temeljnega zakona o enakopravnosti vseh narodov v Avstriji (1867).
Zanimivo je, da so vabilo na tabor v Kubed prve objavile »Novice« 27. junija 1870, nato 4. avgusta še »Slovenski gospodar« in »Slovenski narod« na hrvaški strani pa »Naša sloga«.
Na taboru je bilo navzočih okoli 4.000 udeležencev. Taborce je pozdravil njegov pobudnik g. Franjo Ravnik s kratkim, krepkim nagovorom in je predlagal g. dr. Lavriča za prvomestnika, ki je bil tudi enoglasno izvoljen. Takrat so Istrani zahtevali Zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole, nižje davke, ter slovensko glavno šolo v koprskem okraju. Glavnih govorcev je bilo 5: 3 duhovniki, 1 milnar in 1 pravnik.
Prav Karel Lavrič, pravnik, je imel uvodno besedo in je tudi zaključil slovesni tabor.
Franjo Ravnikar, profesor na italijanski gimnaziji, politik in duhovnik, je pri prvi točki povedal, da v kolikor hočejo Istrski Slovani živeti, se morajo pridružiti bratom Slovencem.
Franc Blažič, župnik iz Dolenje vasi pod Učko, je zahteval uvedbo slovenskega in hrvaškega jezika v šole in urade.
O davkih je govoril Janez Cepak svetovalec občine Rožar pri Kopru, po poklicu mlinar. Na zadnjo točko oz. o vpeljavi glavne šole v koprskem okraju je spregovoril Jurij Jan, dekan iz Doline pri Trstu.
Za pevski vložek so poskrbele štiri skupine: dva domača pevska zbora, pevski zbor Boljunske in Rocoljske čitalnice iz Trsta.
Vas je 14 let kasneje dobila čitalnico, nekaj let kasneje leta 1898 pa tudi Pevsko in bralno društvo »SKALA«.
Leta 1970 je bila ob stoletnici narodnega tabora na Kubejskem gradu organizirana velika spominska proslava. Ob tej priložnosti je bila v steno zvonika vgrajena spominska plošča z naslednji besedilom:
»Narodno prebujeni istrski Slovenci so se dne 7. avgusta zbrali na velikem taboru v Kubedu in zahtevali zedinjeno Slovenijo, Slovenski jezik na sodišču, slovesko srednjo šolo v koprskem okraju in pravično davčno politiko. Tabor v Kubedu je pomenil hud udarec dunajski reakciji in italijanski iredenti, ki sta tudi istrkim Slovencem in Hrvatom odrekali priznanje narodnostnih pravic« (Vidali, 1995).
Letos 20. septembra 2020 je kubejski tabor obeležil 150. obletnico. Ob tej priložnosti je bila slovesno odprta prenovljena hiša pesnika in duhovnika Alojza Kocjančiča. Objekt, ki ga je Mestna občina Koper odkupila in obnovila, skupaj z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja, Pokrajinskim muzejem Koper in Pokrajinskim arhivom Koper, ima urejeno spominsko sobo in etnološko zbirko ter stanovanje za gostujoče umetnike.
Kulturno dogajanje se je po odprtju spominske sobe preselilo na travnik za igriščem v Kubedu, kjer so s prireditvijo obudili spomine na dogodek.
Literatura
Kramar, J. (1970). Prvi tabor v Istri. Komisija za zgodovino pri pripravljalnem odboru za proslavo 100-letnice taborav Kubedu: Pokrajinski muzej.
Granda, S. (2008). 1848 in 1868: problem kontinuitete
in diskontinuitete. V V. Stavbar (ur.), Znanstveni simpozij 140 let prvega slovenskega tabora v Ljutomeru: Maribor, 7.-8. avgusta 2008 (str. 50). Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru. https://ukm.um.si/czn-let-79
Vidali, R. (1995), Spoznajmo Kubejski grad. Skala.
