Odprtje blagovnice 12. septembra 1980 je pri udeležencih dogodka, ki je imel vse značilnosti ljudskega praznika, ustvarilo vtis, da se Brežicam vrača stari sloves in da se bo mesto uveljavilo kot središče trgovine, katerega pomen bo zopet segal krepko čez občinske meje. Na stotine kupcev od blizu in daleč je nestrpno čakalo, kdaj se bodo odprla vrata »težko pričakovane, veliko obetajoče blagovnice« ob glavnem vhodu v mesto. V Brežicah so ta dogodek zanosno proslavili z igranjem godbe na pihala, z nastopom pevskega zbora in šolarjev ter peko vola, zbrani pa so z vidnim zadovoljstvom prisluhnili zlasti napovedim, da jim ne bo več treba po zahtevnejših nakupih v oddaljena večja trgovska središča.
Po registracijskih številkah parkiranih avtomobilov pred blagovnico je dopisnica Dolenjskega lista Jožica Teppey presodila, da se bo po zaslugi blagovnice krog kupcev v brežiških trgovinah zopet razširil na bližnje hrvaške kraje. Na Brežice so se namreč že v predvojnih časih navezovali kupci v obmejnem pasu od Samobora in Bregane do Zaprešića, Klanjca in Kumrovca. Začetna založenost blagovnice je vzbudila dober vtis, kolektiv delovne organizacije Emona Posavje pa je njenim prvim obiskovalcem zagotavljal še pestrejšo izbiro za naprej. Slednje je moralo biti balzam za ušesa potrošnikov, ki zaradi vse ostrejše gospodarske krize niso mogli po lastnih željah in potrebah dostopati do vse daljšega seznama potrošniških izdelkov in gradbenega materiala.
Daleč največja brežiška trgovska hiša s 5.800 kvadratnimi metri prodajnih, gostinskih in skladiščnih površin v treh etažah je tistega petka dopoldne začela tešiti potrošniške potrebe obiskovalcev ob blizu in daleč. Slednje potrjuje podatek, da so bili kupci s krajev onstran Sotle v osemdesetih letih zaslužni za kar polovico prometa blagovnice. V kletni etaži je dobila prostor samopostrežna trgovina, v kateri je bilo mogoče kupiti živila, delikatese, sveže meso in zelenjavo pa tudi izdelke iz plastike. Poleg marketa je bila ponudba blagovnice zastopana še v desetih trgovinskih oddelkih. V pritlični etaži je bila kupcem na voljo železnina, posoda, steklo, porcelan, akustika in bela tehnika, drogerija, cvetličarna, oddelek za potrošniške kredite, menjalnica in informacije. Vse vrste tekstilnega blaga, otroška, ženska in moška konfekcija, igrače, perilo, obutev, preproge, športne potrebščine in pohištvo je bilo naprodaj v nadstropni etaži. V gostinskem delu blagovnice, umeščenim v pritlični objekt na južni strani stavbe, sta svoje mesto dobila restavracija in bife.
Blagovnica Emona Posavje Brežice, kakor se je uradno imenovala v prvem obdobju delovanja, je za občino Brežice predstavljala najpomembnejšo pridobitev v letu 1980. V kratkem obdobju delovanja je bistveno pripomogla k izboljšanju in posodobitvi preskrbe v občini, obenem pa je začela rezati kruh 78 zaposlenim v trgovskem in 25 v gostinskem delu (kolektiv podjetja Emona Posavje je do septembra 1981 narasel na 490 članov). Ponudbo blagovnice je zaokrožila banka, ki se je vselila v naknadno zgrajen prizidek na severni strani stavbe.
Glasbenik Lojze Ogorevc je bil skoraj dvajset let v Blagovnici Brežice zaposlen kot vodja glasbenega oddelka. Za Dolenjski list je avgusta 2022 izjavil: »Na Radiu Brežice sem predstavljal glasbene novosti, ljudje so jih slišali in prihajali v blagovnico po plošče in kasete. Glasbeni oddelek je bil zelo dobro založen tudi z glasbili.« Blagovnica je po njegovem imela vlogo družabnega središča Brežic. Temu so prispevala tudi letna srečanja narodno-zabavnih ansamblov Po domače, ki so se pod Ogorevčevo organizacijsko taktirko odvijala na ploščadi pred blagovnico.
