S kovinsko in elektroindustrijo se danes v Gornjem Posočju ukvarja pet velikih in številna manjša podjetja, kar to industrijsko panogo uvršča med najmočnejše v regiji.
Je pa tudi ena najmlajših panog na tem območju, saj se je začela zares razvijati šele po koncu druge svetovne vojne. Prva kovinska tovarna je začela delovati leta 1951 v Kobaridu. Takrat se je v nekdanji vojašnici začela skromna proizvodnja ročnih in strojnih šivalnih igel. Z dokupom strojne opreme in ustanovitvijo lastnega konstrukcijskega oddelka (1953) se je tem pridružila še proizvodnja igel in druge opreme za čevljarsko industrijo. Do naslednje pomembne prelomnice je prišlo leta 1959, ko je bila uvedena nova proizvodna linija za izdelovanje injekcijskih igel za večkratno uporabo. Vsa tehnologija in stroji, potrebni za izdelavo tega artikla, so bili plod lastnega razvoja, TIK pa je bil takrat edini proizvajalec tovrstnih igel v Jugoslaviji. Po letu 1960 so začeli uvajati tudi proizvodnjo različnih izdelkov za elektroindustrijo, po odprtju galvane (1962) in nakupu nove strojne opreme pa so se usmerili še v izdelovanje podložk, izvijačev in drugega ročnega orodja. Temu je leta 1964 sledila selitev v nove proizvodne prostore, zgrajene na robu Kobarida, boljši pogoji dela pa so vodili k uvajanju vedno novih artiklov ter širitvi prodaje na tuje trge. Po potresu leta 1976 je bila proizvodnja žičnih oblik ter program plastike preseljen v novozgrajen dislocirani obrat v Breginju, tri leta kasneje je v novi hali v Kobaridu stekla tudi proizvodnja medicinske opreme.
Leta 1980 se je podjetje v skladu s tedanjo politiko reorganiziralo in razdelilo na več TOZD, dejavno je bilo tudi v širšem lokalnem prostoru (kultura, šport, gradnja stanovanjskih in gostinskih objektov). Sredi osemdesetih je bilo s 750 zaposlenimi največji kolektiv v Gornjem Posočju. Po letu 1990 je zašlo v hude finančne težave, katerim je botrovala predvsem izguba jugoslovanskega trga. To je bil čas zmanjševanje števila zaposlenih, nizkih dohodkov in velikih organizacijskih težav. Sledila je uvedba sanacijskega postopka pod okriljem Sklada RS za razvoj, ki je leta 1995 pripeljal do delitve podjetja na dva dela. Kovinski del TIK-a, poslej imenovan Oplast, je kupi podjetnik Ofentavšek, večinski delež preostalega dela podjetja TIK. d. o. o., ki nadaljuje s proizvodnjo medicinske opreme, pa je leta 1997 odkupila cerkljanska družba Certa in postala leta 2019 tudi njen večinski lastnik.