Podjetni mladenič je z moko zalagal velik del Krajnske in Trst, obenem pa je ustanovil v Ljubljani veliko trgovino z deželnimi pridelki Terpinc & Fabriotti, ki jo je vodil vse do leta 1836.
Željan novih znanj je potoval po Evropi. Družbo mu je delala žena, ki je z velikim zanimanjem sprejemala moževe ideje. Obiskoval je mednarodne kmetijske in obrtne razstave ter spoznaval nove tehnične pridobitve, ki jih je doma koristno uvajal. Leta 1830 je kupil prvo mlatilnico in mikalnico za slamo na Krajnskem, prav tako je uvozil in redil švicarsko pasmo goveda, pospeševal napredno kmetijstvo in živinorejo ter predsednikoval Kmetijskemu društvu za Kranjsko (1848–1868). Ustanovil je prvo podkovsko in živinozdravniško šolo na Slovenskem.
Na svojem posestvu na Fužinah je prirejal številne izobraževalne tečaje, skrbel je za razplod slovenskega goveda s švicarskim, kar je pomenilo dodatne izboljšave pri pridobivanju mleka in mesa.
Fidelis je poskrbel, da je Kmetijska družba za Krajnsko naročala najmodernejše kmetijske stroje. Prav tako je družbo spodbujal k nakupu nepoznanih rastlin (sirk, laška repica itd.), ki bi koristile kmetijstvu tistega časa. Na njegovo pobudo se je začela izdelovati kostna moka kot umetno gnojilo.
Njegova dejavnost je pridobivala mednarodne razsežnosti in priznanja na kmetijskih in obrtnih razstavah na Dunaju, v Berlinu, Parizu in Londonu. Postal je član Kmetijske akademije v Parizu. Francoska Académie nationale agricole, manufacturière et commerciale mu je podelila častno svetinjo I. reda in ga imenovala za častnega podpredsednika za Avstrijo. Poleg vsega naštetega je bil dopisujoči član kmetijskih družb na Dunaju, Salzburgu, v Lvovu, Gorici in Črnovicah (Bukovina).
