Kako pričarati pridih cvetja tudi pozimi, so se spraševali naši predniki, ko še ni bilo cvetličarn. Konec 18. stoletja so se pojavile prve umetne rože, cvetlice iz blaga in papirja, ki so krasile oltarje ob velikih praznikih. Obstaja zapis, kako so klarise v nunskem samostanu v Škofji Loki okoli leta 1782 okrasile voščena kipca Jezusa in Marije z umetnimi rožami.
Šopke iz krep papirja so nosile neveste na porokah, prav tako tudi svatje. Za veliko noč so zamenjali stare vence na križih, bohkovih kotih, v kapelicah in cerkvah. Celo pogrebni venci so bili okrašeni z rožami iz krep papirja, ki so jih povoščili. Marsikateremu izdelovalcu je bil to edini vir dohodka, s katerim si je za veliko noč kupil novo obleko. Pozneje je bilo izdelovanje papirnatega cvetja tudi del šolskega programa. V osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je znanje izgubljalo, saj so doma narejeno cvetje iz krep papirja nadomestile industrijsko izdelane umetne rože iz blaga.
