Po načrtih Hansa Pacherja je bila zgrajena ob Tržaški cesti med letoma 1906 in 1908 v slogu italijanske renesanse, s triladijskim tlorisom, s tremi marmornatimi oltarji in samostojno stoječim zvonikom. Bogoslužje na Viču od prihoda 1907 opravljajo frančiškanski patri in bratje.
Pred gradnjo cerkve
Prebivalci Viča in okolice so na začetku 20. stoletja že dolgo izražali željo, da bi se za njihov okoliš ustanovila župnija in zgradila župnijska cerkev. 1904. leta je frančiškanski provincial Placid Fabiani sporočil željo tedanjemu škofu Antonu Bonaventuri Jegliču in kmalu se je kolesje premaknilo. Najprej so se prebivalci Viča in okolice odločali, kje bi pravzaprav cerkev stala: ali v starem delu Viča, na Glincah ali v Rožni dolini. Naposled so sklenili, da cerkev postavijo ob Tržaški cesti, sredi bodoče nove župnije.
Za gradnjo cerkve ter zbiranje prispevkov so novembra 1904 ustanovili stavbno društvo. Več kot dva tisoč društvenih članov je redno dajalo prispevke, sredstva pa so prispevale tudi druge skupine cerkvenega Tretjega reda na Slovenskem in samostani ljubljanske province, pa vendar je bilo treba najeti še posojilo in za to so zastavili zemljišče in frančiškanski vrt. V zahvalo in spomin darovalcem in dobrotnikom so darovali svete maše večkrat letno.
Stavbno društvo in drugi odločujoči so sklenili, da izdelavo načrtov za novo viško cerkev poverijo arhitektu iz Gradca Hansu Pascherju, ki je izdelal tudi načrte številnih drugih cerkva na Slovenskem in v soseščini.
Gradnja
Prva dela za novo cerkev so stekla 14. maja 1906, v stavbnem društvu pa so vmes zbirali les, rezani kamen in drug potreben material. Med septembrom in decembrom 1906 so pripravljali temelje. Zaradi mehkega, ilovnatega terena in velikih količin talne vode so morali globoko kopati in izčrpavati vodo. V jamo so zabili leseno brano, za zvonik, ki ni vzidan v cerkveno poslopje, pa so morali uliti še betonski blok na hrastovih pilotih.
2. aprila 1907 so blagoslovili temeljni kamen cerkve. Gradnja je potekala hitro, dela je vodil stavbenik Viljem Treo iz Ljubljane. Jeseni 1907 so bili cerkev, frančiškanski samostan in zvonik dozidani, vendar še brez notranje opreme. Cerkvene klopi so izdelali bratje frančiškani, ki so se izučili za mizarje. Pri izdelovanju notranje opreme so najeli tvrdke Toman (oltarji), Vodnik (prižnica, obhajilna miza in krstni kamen), Agnola (stekla), Zirnstein (okvir za veliki oltar), tesarja J. Lehnerja, slikarja J. Kastnerja (oltarne slike) in J.E. Kleinerta (slike svetnikov) ter druge mojstre. Frančiškanski slikar, brat Blaž Farčnik, je naslikal sv. Frančiška. Material za šamotni tlak so pripeljali z Moravske.
Podružnična cerkev
Viška župnijska cerkev ima na viškem pokopališču podružnično cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, ki je že zelo stara in 2008 obnovljena. Zgrajena je bila v poznogotskem slogu, prezbiterij je bogato okrašen s kamnoseškimi okraski, dr. France Stele ga je umestil na konec 15. stoletja. Cerkev ima en oltar z Marijinim kipom, v cerkvi visita dve Metzingerjevi sliki: sv. Simon in Juda ter sv. Štefan. Ima tri bronaste zvonove iz leta 1924.
(Vir: Nadškofijski arhiv Ljubljana. Popis cerkva in cerkvenih znamenitosti v župniji Vič, Ljubljana, 1954, list 2.
Prebivalci Viča in okolice so na začetku 20. stoletja že dolgo izražali željo, da bi se za njihov okoliš ustanovila župnija in zgradila župnijska cerkev. 1904. leta je frančiškanski provincial Placid Fabiani sporočil željo tedanjemu škofu Antonu Bonaventuri Jegliču in kmalu se je kolesje premaknilo. Najprej so se prebivalci Viča in okolice odločali, kje bi pravzaprav cerkev stala: ali v starem delu Viča, na Glincah ali v Rožni dolini. Naposled so sklenili, da cerkev postavijo ob Tržaški cesti, sredi bodoče nove župnije.
Za gradnjo cerkve ter zbiranje prispevkov so novembra 1904 ustanovili stavbno društvo. Več kot dva tisoč društvenih članov je redno dajalo prispevke, sredstva pa so prispevale tudi druge skupine cerkvenega Tretjega reda na Slovenskem in samostani ljubljanske province, pa vendar je bilo treba najeti še posojilo in za to so zastavili zemljišče in frančiškanski vrt. V zahvalo in spomin darovalcem in dobrotnikom so darovali svete maše večkrat letno.
Stavbno društvo in drugi odločujoči so sklenili, da izdelavo načrtov za novo viško cerkev poverijo arhitektu iz Gradca Hansu Pascherju, ki je izdelal tudi načrte številnih drugih cerkva na Slovenskem in v soseščini.
Gradnja
Prva dela za novo cerkev so stekla 14. maja 1906, v stavbnem društvu pa so vmes zbirali les, rezani kamen in drug potreben material. Med septembrom in decembrom 1906 so pripravljali temelje. Zaradi mehkega, ilovnatega terena in velikih količin talne vode so morali globoko kopati in izčrpavati vodo. V jamo so zabili leseno brano, za zvonik, ki ni vzidan v cerkveno poslopje, pa so morali uliti še betonski blok na hrastovih pilotih.
2. aprila 1907 so blagoslovili temeljni kamen cerkve. Gradnja je potekala hitro, dela je vodil stavbenik Viljem Treo iz Ljubljane. Jeseni 1907 so bili cerkev, frančiškanski samostan in zvonik dozidani, vendar še brez notranje opreme. Cerkvene klopi so izdelali bratje frančiškani, ki so se izučili za mizarje. Pri izdelovanju notranje opreme so najeli tvrdke Toman (oltarji), Vodnik (prižnica, obhajilna miza in krstni kamen), Agnola (stekla), Zirnstein (okvir za veliki oltar), tesarja J. Lehnerja, slikarja J. Kastnerja (oltarne slike) in J.E. Kleinerta (slike svetnikov) ter druge mojstre. Frančiškanski slikar, brat Blaž Farčnik, je naslikal sv. Frančiška. Material za šamotni tlak so pripeljali z Moravske.
Podružnična cerkev
Viška župnijska cerkev ima na viškem pokopališču podružnično cerkev sv. Simona in Juda Tadeja, ki je že zelo stara in 2008 obnovljena. Zgrajena je bila v poznogotskem slogu, prezbiterij je bogato okrašen s kamnoseškimi okraski, dr. France Stele ga je umestil na konec 15. stoletja. Cerkev ima en oltar z Marijinim kipom, v cerkvi visita dve Metzingerjevi sliki: sv. Simon in Juda ter sv. Štefan. Ima tri bronaste zvonove iz leta 1924.
(Vir: Nadškofijski arhiv Ljubljana. Popis cerkva in cerkvenih znamenitosti v župniji Vič, Ljubljana, 1954, list 2.