Pod taktirko glavnega urednika
Bernija Strmčnika in
Jureta Krašovca kot odgovornega urednika je Novemu tedniku sicer uspelo držati korak z modnimi trendi takratnega žurnalizma (ljudskost, popularne teme …), vendar to ni zadržalo padanja naklade, ki je bila v tem letu že okoli 15.000 izvodov. Na 16 straneh, kolikor je obsegal posamezen izvod tednika, je poleg ustaljenih rubrik (napovednik, obvezna karikatura iz vsakdanjega življenja, uvodnik, kronika, informacije, pomembnejši dogodki, notranja in zunanja politična kronika, kultura, šport, mali oglasi, razne objave in RTV program) našlo več prostora tudi razvedrilno branje. Predstavljali so ga razni podlistki, intervjuji z bolj ali manj znanimi celjskimi obrazi, ankete o aktualnih vprašanjih, horoskop, nasveti za vsakdanjo rabo, teme za starše, križanke, prispevki mladih bralcev in ostale zanimivosti, podkrepljene s fotografijami.
Stalni ekipi, ki je želela z dopolnjeno vsebino Novemu tedniku ponovno dvigniti naklado, so pomagali tudi številni zunanji dopisniki. Njihovih imen v celoti niti ne poznamo. Največkrat so se pod članke podpisovali (po abecedi): Slavko Belak, Milan Božič, Ivica Burnik, Fedor Gradišnik, Drago Hribar, Karel Jug, Franc Kramer, Ivan Kranjc (urednik rubrike Zanimivosti), Jure Krašovec, Franjo Krivec, Nace Krumpak, Jože Kuzma, Marija Namorš, Andrej Novak (urednik rubrike Zanimivosti s sveta), Drago Pečko, Boris Rosina, Milan Seničar, Janez Sever, Janez Stanič (urednik rubrike Drugi pišejo), Berni Strmčnik (glavni urednik), Franc Šetinc, Miran Šuštar (urednik zunanjepolitične rubrike), Tone Tavčar, Milan Vidic, Vladimir Vidmar, Tone Vrabl, Miro Zakrajšek (urednik notranjepolitične rubrike) in vrsta drugih.