Rock glasba je ena od nosilk popularne kulture druge polovice 20. stoletja, zato kot taka ni samo glasbena zvrst, pač pa tudi kulturno-popularni fenomen, ki je v sedemdesetih letih svojega obstoja spremenil način skladanja, izvajanja in poslušanja glasbe. Rock je s svojim množičnim vplivom premikal meje, osvobajal mlade kulturnih in socialnih spon ter poskrbel, da se je zanj začela zanimati tudi politika. Vsekakor dovolj razlogov, da je rock, s svojo bogato dediščino in vplivom na slovensko družbo, dobil v Muzeju novejše zgodovine Celje tudi lastno, pregledno razstavo, ki pa tokrat ni bila vezana zgolj na lokalno okolje, pač pa je vsebinsko povezala celotni slovenski prostor ter celo del bivšega jugoslovanskega. Ko govorimo o slovenskem rocku med leti 1965 in 1991, ga je namreč nemogoče vzeti iz jugoslovanskega konteksta. Enoten glasbeni trg, državni snemalni studii in založbe, državni mediji ter nenehna glasbena sodelovanja, so namreč vplivala, da je rock glasba brezmejno prehajala kulturne meje vseh šestih republik, ob enem pa skrbela za kvaliteto in pojavnost, pa tudi cenzuro.
Kljub temu, da so pionirski začetki rocka v Sloveniji in s tem najbolj odmevni rock ansambli, izhajali iz treh glavnih rock centrov v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, Maribor, Ljubljana, Koper, pa Celje niti slučajno ni zaostajalo v izvedbi, pa tudi v avtorstvu prvih rock zasedb ne. Celje je imelo vseskozi dobro razvito rock sceno, ki je sledila svetovnim trendom, a se je skozi razvoj, skoraj raje kot z mainstream glasbo, spogledovala z alternativno produkcijo, ki je svoj razcvet doživela predvsem v osemdesetih.
Celjska popularna glasba
Celjski glasbeniki so vseskozi sledili glasbenim smernicam, ki jih je zapovedovala predvsem zahodna glasbena industrija. Po drugi svetovni vojni je ta vpliv prihajal do poslušalcev predvsem preko tujih radijskih postaj, kot sta bili Radio Luksemburg in Radio München. Z rahlim časovnim zamikom sta med Celjane prihajala džezovska plesna glasba in swing, kasneje tudi boogie-woogie ter seveda blues in rock’n’roll.
CELJSKI R’N’B IN JETHRO TULL. Poleg nekaterih izvrstnih celjskih glasbenikov, kot sta Mojmir Sepe in Tadej Hrušovar (Bele vrane, Pepel in kri), ki sta svoja najbolj plodovita leta ustvarjala v Ljubljani, so se že sredi 60. let 20. stoletja pojavile prve r’n’b in beat skupine. Najbolj prodorni med njimi sta bili zagotovo Syncope in Spomini na prihodnost. Prva je bila sestavljena iz samih vrhunskih glasbenikov, katerih zasedba je, poleg klasičnega tria boben, bas, kitara, vsebovala tudi klaviaturista in pihalno sekcijo. Njihov najbolj odmeven koncert je bil v Hali Tivoli. Druga skupina pa je bila ena izmed prvih slovenskih skupin, ki je že v 60. letih ustvarjala avtorsko glasbo. V zasedbi so po vzoru Jethro Tull imeli tudi flavtista. Žal nobena od skupin ni imela dolgega roka trajanja, kar člani pripisujejo predvsem preveliki oddaljenosti od Ljubljane.
FOLK ROCK. Konec 70. let 20. stoletja je začela delovati skupina Kladivo, konj in voda. S svojim akustičnim pristopom in liričnostjo besedil je postala ena od nosilk tako imenovanega folk rocka v Sloveniji.
HARD CORE. Med najbolj prodorne celjske skupine so zagotovo sodili Strelnikoff. Vidni ustvarjalci underground scene, so poleg odmevnih nastopov po slovenskih klubih in festivalih, redno nastopali tudi na mednarodni klubski sceni.
ELEKTRO ROCK. Skupini Sfinkter in Eletric fish sta sredi 80. let sledili valu industrijskega oz. elektro rocka.
CELJSKA SCENA. Skupaj z odprtostjo jugoslovanskih medijev in meja je v Celje lažje prihajala tudi moderna glasba. Zato lahko vseskozi sledimo celjskim glasbenim ustvarjalcem, ki so se odzivali s svojo glasbeno ustvarjalnostjo na različne popularne žanre, vse od rocka, punka, hardcora, metala, popa, elektronske glasbe in ostalih glasbenih podzvrsti. Med najvidnejše ustvarjalne celjske skupine v letih od 1960 in 1991 sodijo Syncope, Spomini na prihodnost, Osvajalci, Kladivo, konj in voda, Yuhuhu stric Vinko in njegovi, Phone box vandals, Kaya, Strelnikoff, Sfinkter, Eletric fish, Lokalna TV, Fakt, Generacija nasilja, Desant, Veronique. Svojo glasbeno pot pa je v Celju začel tudi Davor Klarić, eden vodilnih slovenskih rock klaviaturistov.
