Zgodovina železnice sega v leto 1825, ko je George Stephenson ob otvoritvi železniške proge Stockton–Darlington uspešno preizkusil prvo parno lokomotivo. Med prvimi v Evropi so začeli železnice graditi tudi v avstrijskem cesarstvu. Prvi sistematični načrt je leta 1828 pripravil Franz Riepl, ki je predvidel izgradnjo proge od Galicije, preko Dunaja, zahodne Madžarske in južne Štajerske, do Trsta.
Pri avstrijski oblasti in zasebnih investitorjih je za železniško povezavo med Dunajem in Trstom obstajal velik interes. Načrtovalci trase so želeli obe mesti povezati po čim krajši in cenejši poti, ob tem pa speljati progo skozi gospodarsko pomembna središča. V boju za podelitev koncesije in gradnjo proge Dunaj–Gloggnitz je zmagal dunajski bančnik Georg Sina. Proga do Gloggnitza na severni strani Semmeringa je bila zgrajena leta 1842. Alpski prelaz je predstavljal za takratne tehnične možnosti še previsoko oviro, zato so ta težavni odsek začeli graditi kasneje. Država je kmalu spoznala, da gradnje železnic ne kaže prepuščati zasebnikom, ki so se le malo ozirali na državne interese, zato je vzela vajeti v svoje roke in leta 1844 v lastni režiji zgradila progo med Mürzzuschlagom in Gradcem.
