Isolani interessanti: Vlado Ostrouška

Vlado Ostrouška je v Izolo prišel leta 1957 iz Ljubljane in je nikoli več ni zapustil. Da rad piše in ima rad besedo je ugotovil že zelo zgodaj, morda že v 3. razredu pri  učiteljici Mileni Zajc, ki je učila generacije otrok v našem mestu. Pot od oblikovanja šolskega biltena v 7. in 8. razredu osnovne šole do  tega, da je 1. februarja 1976 postal prvi slovenski novinar na Televiziji Koper-Capodistria je bila kar dolga. Osnovni šoli je sledila srednja ekonomska šola, pozneje ob delu pa še višja in visoka šola prav tako ekonomske smeri. Po nekaj letih službovanja v Mehanotehniki, kjer se je ukvarjal z njemu precej neljubimi številkami, je pričel s pisanjem prispevkov za različne časnike in radio, vse dokler ga takratni odgovorni urednik Silvano Sau ni povabil k realizaciji slovenskega programa na TV Koper-Capodistria. »Odprta meja« je bila prva teve oddaja v slovenskem jeziku na koprski televiziji, na naših ekranih pa smo jo lahko ogledali 10. februarja 1976 – na njegov rojstni dan.  Dva razloga torej, da je na ta dan nadaljnjih 33 let kolege razveseljeval s torto. Nepredstavljivo za današnje čase je, da je bil cela 3 leta »one-man-band«, se pravi edini zaposlen v slovenskem uredništvu, za njim pa so prišli sami znani obrazi : Drago Mislej-Mef, Božo Marinac, Boris Maljevac in številni drugi. Vlado Ostrouška je kar dolgo poročal o gospodarstvu, najdlje pa o kmetijstvu. Njegovo večkrat nagrajeno oddajo »Ljudje in zemlja«, s katero je na male zaslone pripeljal primorskega človeka, smo gledalci sprva spremljali le na ekranih koprske televizije, pozneje in še danes, ko jo ustvarja Branko Vrabec, pa tudi na ekranih TV Slovenija.

Kulturno življenje v Izoli je bilo v šestdesetih letih precej razgibano. Društvo DPD Svoboda je združevalo ljubitelje gledališča, Franjo Sornik pa je številne ljubiteljske gledališčnike, med njimi tudi Vlada Ostrouško, tako navdušil in povezal, da se je odigralo tudi od 6 do 10 predstav letno. Pred šestimi leti je postal neprofesionalni predsednik območne organizacije Rdečega križa Izola in že s prvo večjo akcijo postal prepoznaven tudi na humanitarnem področju. Njegova zasluga je, da ima 30 Izolanov iz »obrobja družbe« zagotovljen dnevni topli obrok – s prispevkom  iz občinskega proračuna. Za letošnje leto Ostrouška ocenjuje, da je izolski rdeči križ z najnujnejšo humanitarno pomočjo osrečil okrog 1600 naših someščanov; pohvalno je tudi, da so izolski krvodajalci v samem slovenskem vrhu krvodajalcev. »Stisk vseh vrst, tudi lakote, je v majhni Izoli preveč«, je povedal novinarki Nataši Benčič, ki večere z Zanimivimi Izolani v Izoli vodi že sedmo leto. Zato je Vlado Ostrouška pozval Izolane in Izolanke, da še do konca letošnjega leta v obrazec za dohodnino zapišemo, da prispevamo 0, 5 odstotka za Rdeči križ Izola, kajti le tako bomo lahko pomagali še več, še bolje. Za ponazoritev: v lanskem letu so na ta isti način v novogoriški občini zbrali 35 tisoč evrov, v Izoli pa 800! »Ne smemo pozabiti, da živimo v negotovih časih in da lahko že jutri najbogatejši Izolan postane še bolj reven od tistega, ki je že danes zelo reven, zato darujmo, prispevajmo«, je poklical k dobrodelnosti prvi mož izolskega rdečega križa. V mozaik dobrodelnosti so svoj kamenček isti večer pristavili obiskovalci prireditve v Mestni knjižnici Izola, ki so zbrali in podarili igrače za izolske otroke.

Vlado Ostrouška, ki nas je tisti večer tudi nasmejal z anekdotami iz televizijskih let, je nedvomno tudi svojevrsten kronist Izole, saj jo dnevno prepešači po dolgem in počez, marsikatero zgodbo pa je zabeležil tudi v mestnem tedniku Mandrač, katerega ustanovni član je postal pred 20. leti.

Ksenija Orel