Gospa Mija Japelj, rojena 1953, danes živi na Vrhniki. Njen starejši sin Aleš je oče našega učenca Sama. Samo je babico povprašal, kako so počitnikovali takrat, ko je bil njegov očka še otrok. Tako smo od gospe Mije, ki je bila od leta 1976 zaposlena v Usnjarni Vrhnika v računovodstvu, kasneje pa v skladišču kemikalij kot glavni knjigovodja, zvedeli veliko podatkov.
Njeni spomini na počitnice pomenijo čas, ko ni bilo šole. Kot mladenka je živela na Bitnjah v Bohinju in počitnice preživljala ob igri na reki Savi. Delali so bazenčke in lovili kapeljne, ki so jih potem nesli mačkom. Z rokami so lovili postrvi in jih odnesli mami, da jih je spekla.
V času počitnic je pomagala stari mami. Po navadi je ribala tla, hodila z njo v trgovino, v gozd sta hodili po drva za štedilnik, nabirali gobe, orehe, lešnike, jagode in borovnice. Velikokrat sta se tudi sprehajali in uživali v naravi. Igrala se je tudi z vrstniki. Zbrali so se na vasi in se igrali razne igre, tako so iz odrezanih vej z nožem vrezali vzorčke in izdelovali piščalke.
Pozimi so veliko časa preživeli na smučeh in sankah. Radi so se tudi kepali in delali snežake ter kidali sneg. Za pusta so se vedno našemili in hodili po vasi od hiše do hiše. Dobivali so jabolka in klobase, denarja skoraj nikoli.
Po poroki se je preselila na Vrhniko in si z možem Vinkom ustvarila družino. Ima dva sina, Aleša in Boštjana. Otroštvo njunih otrok je bilo drugačno. Več sta imela prostega časa in igra ni bila več vezana samo na čas, ko ni bilo pouka. Računalnikov še ni bilo, sta pa ogromno časa preživela v igri z žogo in druženju z vrstniki na igrišču. Ko sta bila večja, sta odhajala na bazen na Vrhniki. Možu sta pomagala kositi, saj je imel zajce, poprijela sta tudi pri delu na njivi in v gozdu.
Med poletnimi počitnicami je družina vsako leto 10 dni preživela na morju. Koristili so kapacitete Usnjarne Vrhnika, kjer je bila gospa Mija zaposlena. Podjetje si je zelo prizadevalo za zdravje in dobro počutje svojih zaposlenih, zato je vsako leto razpisalo možnost letovanja na morju ali v hribih. Sama je to možnost redno izkoristila in z družino preživela nepozabnih deset dni na morju.
Vsako leto so šli na drugo destinacijo in tako spoznavali jadransko obalo takratne Jugoslavije. Na počitnicah so dneve preživljali ob vodi in se kopali ter sončili. Ko so letovali v prikolici, so si kuhali sami in si organizirali čas po lastni volji. Bolj časovno določeno je bilo letovanje v počitniškem domu, saj je bilo treba prihajati ob točno določenem času na zajtrk, kosilo in večerjo. Je pa bil to pravi dopust za gospo Mijo, saj je bila prosta gospodinjskih del. Tudi otrokoma ni bilo treba pomagati pri pripravi hrane in pomivanju posode. Bila sta prosta, kot ptička na veji. S prijatelji sta balinala, lovila ribe in uživala na morskem zraku.
