Železnodobna utrjena naselbina Kincelj nad Trbincem

Železnodobna utrjena naselbina Kincelj nad Trbincem, poseljena še v pozni antiki, je z zahodne strani obvladovala vstop v Mirnsko dolino. Pobočja hriba so dokaj strma na zahodni strani, ki je obrnjena proti dolini potoka Vejar, pa tudi na vzhodni strani, proti jugu pa se teren zložno spusti mimo grobišča Devce do vasi Trbinc. Gradišče ima ovalno obliko, njegov obod je sklenjen in zlasti dobro viden na severni strani. Najnižja kulturna plast z ostanki hiše ter fragmenti značilne keramike in loka samostrelne certoške fibule kažejo, da je bil Kincelj prvič poseljen v mlajšem halštatskem obdobju. V hiši so bila najdena semena žit (pšenica, ječmen in proso), križnic (ogrščica in gorčica), krmnih rastlin (muhič in detelja), divje zelenjave in zdravilnih rastlin (dresen, metlika in habat), pa tudi drevesna in grmovna semena (hrast, bukev, javor in bor ter robida in bezeg). Najpomembnejša najdba pa ni iz naselbine, ampak iz bojevniškega groba na Devcah: latenska železna čelada z zatilnim ščitnikom in naličnicama, skupaj z železno sekiro na uho, sulično ostjo in keramiko, ki pa sodijo še v poznohalštatsko obdobje. Čelada je bila uvožena iz južnoalpskega prostora, s katerim je bila dolenjska halštatska kultura pred prihodom keltskih Tavriskov močno povezana. Najmlajše najdbe s Kinclja nad Trbincem so rimski napisni kamen, zlatnik Anastazija I. in zakladna najdba poljedelskega orodja z dvema štirirogelnima kopačama in štirimi rovnicami.