»Samo manj obsežna, toda v divjosti in veličastju Julijcem enaka je tretja skupina nazobčanih Kamniških Alp (Kamenite Alpe* – in niso zaman tako imenovane!). Vzdigujejo se vzhodno od Karavank s prepadnimi vrhovi in globokimi grapami. Tu se gorski svet srednje Evrope prav poslednjič vzdigne v višave. Grmadijo se nad Karavankami, nato pa se nenadno pogreznejo v blodnjake zelenega hribovja, ki se znižuje do daljnih panonskih ravnin. Kamniške Alpe so vse leto očarljive. Gozdovi ob njihovem vznožju so pomladi polni lepote, visoki gorski pašniki in apnenčaste planjave Velike planine pa so v poletni vročini hladni in osvežujoči. Jeseni in pozimi je veliko priložnosti za lov v skalovitih dolinah, kjer žive gamsi. Tistim, ki se ne strašijo nekoliko truda, so na voljo dobra smučišča ob bližnjih gostoljubnih zavetiščih, odprtih vso zimo, ko čist in visok sneg leži po višavah, četudi je dolina globoko spodaj vlažna in zamegljena.«
(Fanny Susan Copeland, Beautiful mountains: In the Yugoslav Alps, ki je izšla 1931; citat je vzet iz prevoda Čudovite gore, ki je izšel 1985, str. 10)
Razglednice danes že zelo redko zaidejo v naše poštne nabiralnike in so le še nostalgičen spomin na čase, ko so jih ljudje pošiljali s poti izven domačega kraja svojim prijateljem in družini.
V Domoznanski zbirki Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik trenutno hranimo preko 500 razglednic z različnimi motivi. Zbirka je bila v letu 2017 digitalizirana. Knjižnica načrtuje objavo gradiva na spletu. Zbirka je razdeljena na več področij: štiri so geografska (Kamnik mesto, Kamnik okolica, Tuhinjska dolina z Motniško kotlino ter Alpsko območje z dolino Kamniške Bistrice), posebna sklopa predstavljajo tematske razglednice in fotografije Kamnika, ki jih je v 90. letih 19. stoletja posnel in izdal blejski fotograf Benedikt Lergetporer (1845-1910). V Alpsko območje so vključene razglednice, ki se geografsko nanašajo na območje sedanjih krajevnih skupnosti Kamniška Bistrica (razen območja južno od doline Bistričice) in Črna (razen območja južno od doline Črne).
Zgodovinska in etnološka vrednost razglednic je v pričevanju časa, ki se je odtisnil na podobi, in življenja in običajev ljudi v tem času. Poleg podpore razvoju turizma, je bil ob koncu 19. in začetku 20. stoletja pomemben dejavnik tudi prebujanje narodne zavesti.
Kamniški župan Josip Močnik je 19. julija 1893 nekatere kamniške meščane povabil k ustanovitvi kamniške podružnice Slovenskega planinskega društva z besedami:
»Vrli gospodje narodnjaki!
Radi nujnega važnega pogovora prošeni in vabljeni ste, da se danes, dne 19. 7. 1893, na večer ob ½ 8. uri gotovo snideste v gostilni pri gosp. Kenda. Da Vam je narodnost prva stvar, sem obverjen; nadejam se pa radi tega z gotovostjo, da se današnjega večera polnoštevilno udeležiste. Tudi rojaki, ki bi se radi nujnosti morda ne bili osebno vabili, so dobrodošli.«
(Zbornik Planinskega društva Kamnik: 1893–1993, glavni in odgovorni urednik Aleksander Sarnavsky, Planinsko društvo, 1993, str. 30)
Prve razglednice so se pojavile kmalu po izdaji prvih dopisnic, ki jih je 1. oktobra 1869 izdala avstro-ogrska poštna uprava. V Domoznanski zbirki Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik sta najstarejši razglednici, ki ju hranimo z alpskega območja, iz let 1895 in 1899. Na njih sta črno-beli fotografiji Cojzove koče na Kokrškem sedlu (Domoznanska zbirka Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik (KFBK), RAZ-AKB-175 in RAZ-AKB-181).
Barvne fotografije so se pojavile šele od leta 1911 dalje, zato so bile do 1920 razglednice narejene na osnovi črno bele slike, ki so jo nato kolorirali. (vir: Zora Torkar, Mirko Kambič, Kamniška fotografa Franc in Stane Aparnik, str. 34)
Pri izdelavi in izdajanju kamniških razglednic v tistem času so imeli pomembno vlogo fotografi, tiskarji in založniki, med njimi imajo pomembno mesto fotografa Franc in Stane Aparnik ter Anton Slatnar.
»Narava, posebno pa še Kamniške planine, ga je navduševala. Posnel je številne posnetke doline Kamniške Bistrice, Predaslja, Kamniških planin s kamniške in savinjske strani (njegovo delo je nadaljeval sin Stane) ter seveda tudi samega Kamnika. Povečini je uporabljal te motive za razglednice …«
(Zora Torkar, Mirko Kambič, Kamniška fotografa Franc in Stane Aparnik, Kulturni center, 1989, str. 33)
Poleg njihovih, na kamniških razglednicah zasledimo tudi podpise firm Rube, SKZ iz Ljubljane, Goričar & Leskovšek in drugih. Ob začetku izdajanja razglednic na Kamniškem najdemo tudi svetovno znane založnike razglednic, npr. Kleinmayr iz Celovca. Za izdajanje razglednic z motivi Kamniških Alp ima veliko zaslugo tudi Planinsko društvo, ki je, kot že omenjeno, z njimi skušalo prebuditi narodno zavest in razširiti vest o lepotah kamniškega alpskega sveta.
Viri in literatura za celotno zbirko:
Domoznanska zbirka Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik
Zora Torkar in Mirko Kambič, Kamniška fotografa Franc in Stane Aparnik, Kamnik 1989
Anton Cevc, Velika planina: življenje, delo in izročilo pastirjev, DZS 1972
Anton Cevc, Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem : kulturnozgodovinski in etnološki oris, DZS 1984
Anton Cevc, Davne sledi človeka v Kamniških Alpah : arheološke najdbe v planinah (1995-1996), SAZU 1997
Pozdrav z Gorenjske: zbirka starih razglednic, Gorenjski muzej, 2010; prispevek mag. Zore Torkar, Zgodovina izdajanja razglednic na Kamniškem
Aleksander Sarnavsky, Mesto pod Malim gradom:Kamnik v starih podobah, Založba LB HIPO, Ljubljana 1996
Matjaž Deržaj, Planinski pozdrav, Založba Mladika, Ljubljana 1993
Pozdrav z vrhov: slovensko planinstvo na starih razglednicah: [Stare razglednice iz zbirke Marka Korenčana], Medium, 2009
Milan Škrabec, Slovenstvo na razglednicah, Modrijan 2009
Marjan Drnovšek, Pozdravi iz slovenskih krajev; dežela in ljudje na starih razglednicah, Mladinska knjiga 1987
France Malešič, Cene Griljc, Vlasto Kopač, Tone Škarja, Miro Štebe: Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom, PZS 2002
Zbornik Planinskega društva Kamnik: 1893–1993, glavni in odgovorni urednik Aleksander Sarnavsky, Planinsko društvo, 1993
Tone Cevc: Človek v Alpah : desetletje (1996-2006) raziskav o navzočnosti človeka v slovenskih Alpah, ZRC SAZU, 2006
France Stele: Politični okraj Kamnik: topografski opis, Umetnostno – zgodovinsko društvo, 1922-1929
Kamniško – komendski biografski leksikon, http://www.leksikon.si
100 letnica Vlasta Kopača, www.velikaplanina.si
Fanny Susan Copeland, Čudovite gore, DZS, Ljubljana 1985