Anton Štrubelj – Finžgar je imel kmetijo, gostilno in dva konja, s katerima je fural.
Pri Finžgarju je bila znana furmanska gostilna. V njej so se ustavljali domačini in furmanski prijatelji. Točili so le pijačo. Ker je gospodar Anton Štrubelj (1915-1968) predvsem fural, je gostilno vodila kelnarica Francka. Dobro je znala gospodariti zase, gostilna pa je tonila v dolgovih. Ko ni več šlo, je gospodarju ponudila posojilo ali zakon. Poročila sta se, vendar je gostilna kmalu zaprla svoja vrata. Otrok nista imela, ona s kmetijo, on pa s furanjem sta se preživljala. Na kmetiji so delali hlapci in tisti, ki jim je furman Finžgar delal usluge z vožnjami z vozom ali samo s konji ob oranju in drugih kmečkih delih. Odslužiti so morali z delom na njegovi kmetiji. Obvezno vsako leto je bilo treba pobirati krompir ter pomagati pri sušenju sena za govejo živino in ločka za konje ter žetvi.
Štrubelj (Finžgarjev Tone) je imel pogodbo z Dolenjskim gradbenim podjetjem, kasneje se je to preimenovalo v Gradbeno podjetje Grosuplje. Vsak dan je vozil zanje opaž, orodje, opeko po Grosupljem in okolici. Za njim je to delo prevzel Lukše. Do leta 1980 je vozil. Vozil je tudi z železniške postaje po domovih, kar je prispelo s tovornimi vlaki v Grosuplje: premog, les, večje kose pohištva, gradbeni material.
Ves čas je fural samo s konji, traktorja ni kupil.
