Avšič je bil na mesto predsednika Izvršnega odbora MLO Ljubljana imenovan 22. 5. 1951, nasledil je Matijo Maležiča.
Mestni ljudski odbori so bili oblastni organi države na lokalni (mestni) ravni od konca leta 1945, pred tem je v Ljubljani deloval narodnoosvobodilni odbor. Izvršni odbor MLO je bil kolektivni organ vodenja in je izvrševal vse odloke, navodila in odločbe mestnega odbora in višjih organov državne uprave. Zaradi koncentracije oblasti v izvršnih odborih in želje, da oblasti nima posameznik ali manjša skupina ljudi, so leta 1952 z zakonom izvršne odbore ukinili. Oblast je prevzel mestni ljudski odbor kot celota.
V času Avšičevega vodenja MLO Ljubljana se je sprostila prodaja mleka in mesa, leta 1952 pa je bila končno ukinjena racionirana preskrba, bonov za živila ni bilo več. Življenje se je povrnilo v nevojne razmere.
Velik del finančnih sredstev so namenili za obnovo ljubljanskih hotelov (denimo Bellevue, Turist) in kavarn. Posodabljali so javni mestni promet.
Leta 1951: V časopisju zasledimo novice o prenavljanju Ižanske in razširjanju ter asfaltiranju Tyrševe ceste od poštne stavbe do Ajdovščine. Pokrpali in asfaltirali so le en odsek Ižanske ceste od Jurčkove poti do mostu čez Iščico, saj niso imeli več finančnih sredstev. Konec julija istega leta so odprli novo Delavsko knjižnico v Delavskem domu. Novembra 1951 so na Zaloški cesti zagnali tramvajski promet.
Leto 1952 so zaznamovale februarske obilne snežne padavine po vsej Sloveniji in ljubljanska mestna oblast (MLO) je k odstranjevanju snega, zagotavljanju varnih poti in prevoza pomoči vpoklicala številne letnike moških.
Istega leta so preimenovali številne ulice, ceste in trge v skladu z novim, revolucionarnim značajem časa. Tyrševo cesto od pošte do Ježice so preimenovali v Cesto maršala Tita, dobili smo Kajuhovo, Kardeljevo cesto, Bazoviško, Ulico Toneta Tomšiča, Ulico Vide Pregarčeve … Po Ljubljani so izvajali mnoge olepševalne akcije, urejali ceste in polagali vodovodne cevi. Težavo je predstavljala nepokritost večine mesta s kanalizacijskim omrežjem.
Maja leta 1953 so v časopisih objavili razpis notranjega posojila mesta Ljubljane za potrebe gradnje stanovanjskih in šolskih objektov. Pomanjkanje obojih je bilo še vedno pereče. Ljubljančani so začeli množično vplačevati denar v ta namen. Mestni ljudski odbor je uvedel mestne takse za izboljšanje komunalne dejavnosti v prestolnici. Razna podjetja so gradila stanovanjske bloke za svoje zaposlene, na primer v Savski koloniji ali na Ilirski ulici, v Mostah, ob Prešernovi cesti, Einspielerjevi, Veselovi, Vošnjakovi, Trdinovi, Jamovi, Kamniški ulici, v Jaršah in drugod.
V začetku julija leta 1953 so organizirali prvi Ljubljanski festival, ki ga odtlej prirejajo vsako leto. Za festival sta bila odgovorna Turistično društvo Ljubljana in Festivalski odbor.
Člani Mestnega ljudskega odbora z Avšičem na čelu so odstopili na seji MLO 17. julija 1953, tako je naslednji dan poročal Ljubljanski dnevnik. Avšiča je na mestu predsednika MLO za eno leto nasledil pravnik dr. Helij Modic.
