Pika Artač, 9. razred OŠ Rovte, mentorica Ljudmila Treven
Sanjati o beli obleki, le kaj to pomeni? Mladi bi rekli, da bo poroka, stari pa, da ne pomeni nič dobrega. Le kaj porečejo ljudje v tej zgodbi …
Nekoč, pred davnimi časi, je nekje na obrobju neke dežele ležalo mesto Sanje. Prebivalci so vsako noč sanjali enake sanje. Prav to pa se je naslednji dan ali teden uresničilo.
V tem mestu, v neki četrti, na neki ulici je živela deklica Sanja, ki sanj nikoli ni imela. Tega ni nikomur povedala. Zato je vsako jutro prisluškovala staršema, ki sta se pogovarjala o sanjah. Tako je izvedela, kaj so sanjali ostali Sanjači in kaj naj bi sanjala tudi ona.
Neko noč so sanjali o stari beli obleki. Nihče ni vedel, kaj naj bi to pomenilo, na pamet jim je prišla samo poroka dveh starejših ljudi. Toda to ni prišlo v poštev, ker so bili vsi meščani že poročeni – razen otrok. Šli so tudi do razlagalca sanj, a ta v svoji dolgi karieri še nikoli ni slišal za kaj tako čudnega. Potem so počasi na to pozabili.
Nekaj tednov pozneje pa so bili vsi Sanjači žalostni. Ne čisto vsi, Sanja je bila vesela kot še nikoli. Vsem se je zdelo, da je žalost zakleta, saj ni in ni minila. Zato se je Sanja odločila, da bo dogajanje raziskala. Začela je s prebiranjem dnevnika sanj, ki so ga imeli v mestu. Brala ga je od zadnjega zapisa naprej. Vse sanje so imele lep pomen, kot so sanje občudovanja in sanje hrepenenja, vse so si bile med sabo podobne. Izstopale so le ene, in sicer izpred devetintrideset dni – o stari beli obleki.
Po preučevanju knjig je prišla do ugotovitve, da se zaporedje določenih lepih sanj zaključi s staro belo obleko, ki najprej povzroči žalost, pozneje pa še bolezen. Med knjigami je bila tudi taka, ki govori o izničenju sanj in prerokb. Takoj na začetku je pisalo, da lahko sanje izniči samo človek, ki še ni nikoli sanjal. Mislila si je: Kakšno naključje! Nato je brala dalje: »Oditi moraš na grad, ki je oddaljen tri ure hoda. Tam živi izničevalec sanj, prepričaj ga, da gre s teboj.« Deklica se res odpravi na grad, čeprav ji to želijo preprečiti. Ko prispe, prepriča starčka, da se vrne z njo.
Med potjo ji starček pove, kaj mora narediti. Najprej mora spoditi črnega mačka čez cesto, potem pa trikrat pljuniti čez ramo. Na kresni dan, ki je bil, o kakšna sreča, naslednji dan, pa nabrati praprot, šentjanževko, ivanjščico in koprive – to so namreč kresne rastline – ter z njimi okrasiti celo mesto. V vsaki postelji pa mora biti kopriva. Opolnoči mora zbrati meščane ter jim povedati resnico o sebi … Uf, veliko dela jo čaka.
No, naposled le prispeta v Sanje. Tam so ljudje že bolni od žalosti. Zelo je turobno, zato se Sanji zdi, da ni več v domačem mestu …
Naslednji dan stori vse naročeno. Na večer zakuri ogenj in zbere ljudi. Točno ob polnoči jim pove, da še nikoli ni sanjala. Izničevalec izžene zle duhove iz mesta s posebno molitvijo. Sanja jim še pove, kaj pomenijo sanje o obleki, skupaj z drugimi. Proti jutru darujejo še tri koše kresnega cvetja.
Naslednji dan je dekle spalo dlje kot po navadi, zato ni slišala mame in očeta, ko sta se pogovarjala o sanjah. Šele ko je na trgu slišala pogovor o sanjah, se je zavedla, da ni prisluškovala, pozneje pa ugotovila, da je tudi ona sanjala. Kot oni. Imeli so sanje o sladkem sadju, ki visi na drevesu. To pomeni, da bodo živeli lepo in srečno do konca svojih dni.
