Leta 1894 se je na železniški postaji Bršljin v Novem mestu zaključila gradnja dolenjske železniške proge, ki je Novo mesto povezala z Ljubljano in drugimi kraji tedanje monarhije. Prizadevanja za nadaljevanje železniške povezave od Novega mesta v smeri proti Beli krajini pa so zaradi različnih političnih in gospodarskih, lokalnih in državnih interesov potekala kar dve desetletji, preden je prišlo do izgradnje belokranjske železniške proge. Ta se je pričela v Novem mestu in potekala preko Semiča, Črnomlja in Metlike do Kolpe. Istočasno je tudi v madžarskem delu monarhije potekala gradnja proge od Karlovca preko Ozlja do Bubnjarcev in današnje državne meje na reki Kolpi.
Veliko zaslug za gradnjo tako dolenjske kot kasneje belokranjske železniške proge je imel slovenski politik in zgodovinar Fran Šuklje. Bil je poslanec kranjskega deželnega zbora in državni poslanec na Dunaju, kjer je uspel poslance prepričati o gradnji običajne in ne ozkotirne proge med Novim mestom, Metliko in Karlovcem. Šukljetov rod je izhajal iz belokranjske Lokvice, zadnja leta svojega življenja, ko se je umaknil iz politike, pa je preživel na gradu Kamen v Kandiji pri Novem mestu. Tu je napisal svoje Spomine in v njih med drugim podrobneje popisal lastna prizadevanja in konkretne predloge za gradnjo dolenjske in belokranjske železnice.
Odsek belokranjske železniške proge so pričeli graditi marca 1912, ko so v Novem mestu simbolno zasadili prvo lopato. Delavci na omenjeni progi so bili vseh narodnosti. Poleg domačinov, ki jih je bilo največ, so belokranjsko progo gradili tudi Hrvati, Čehi, Nemci, Italijani in Madžari. Živeli so v začasnih barakah ob progi, nekaj pa se jih je naselilo po privatnih hišah. Nekateri tuji delavci so s seboj pripeljali tudi družine.
Medtem ko je dolenjsko progo od Ljubljane do Novega mesta gradila delniška družba Dolenjske železnice, je belokranjsko progo gradila država iz svojega proračuna. To je bila zadnja proga na Slovenskem, ki jo je zgradila Avstro-Ogrska. Celotno traso so zgradili v zgolj dveh letih. Slovesna prireditev je bila 25. maja 1914. leta, ko je slavnostni vlak iz Novega mesta prvič pripeljal v Metliko. Redni promet pa je po progi stekel čez dva dni.
Proga od Novega mesta do državne meje pri Metliki je dolga 49,158 kilometrov.