Boris Andrijanič je aktivno deloval v odborih oblasti Novega mesta že od konca 40. let pa vse do začetka 60. let 20. stoletja. Sprva je bil član mestnega sveta Ljudskega odbora mestne občine Novo mesto (LOMO), od leta 1952 naprej pa njegov podpredsednik vse do začetka 60. let 20. stoletja. Leta 1954, ko so se odborniki na 18. seji odločali o imenu predsednika LOMO, je bil eden izmed odbornikov mnenja, da se Mestna občina Novo mesto zelo razlikuje od ostalih občin po gospodarski moči in da mora biti predsednik LOMO človek, ki bi po svojih sposobnostih največ doprinesel LOMO in to je lahko samo Boris Andrijanič. Seveda je bil nato soglasno izvoljen. Delo predsednika LOMO je opravljal med 15. aprilom 1954 in 9. avgustom 1955. Ob tem je hkrati deloval še kot član v različnih odborih in komisijah občine ter drugih ustanov in društev v mestu.
V tem obdobju je bilo med drugim urejeno novomeško mestno jedro, kompleks na Gornjih vratih, postavljena so bila številna spominska obeležja in doprsni kipi posameznikom. Andrijanič je s svojim vizionarstvom, ustvarjalnostjo in delavnostjo pomembno prispeval, da je bil to v Novem mestu čas številnih novogradenj, obnove in posodobitve mestnega vodovoda, obnove kulturnih spomenikov, začetek hitrejšega razvoja gospodarstva ter ustanavljanja novih podjetij. Novo mesto je takrat stopilo na pot uspešnega razvoja.
V začetku 60. let 20. stoletja so ob njegovem odhodu zaradi obveznosti s Krko na občini zapisali, da je delo opravljal vestno in z največjim uspehom, saj je v teku svojega službovanja dosegel v občini tako velike uspehe, da jih bo težko preseči. Čeprav v kasnejših letih ni bil več zelo aktiven na tem področju, je sodeloval še vedno kot član v več odborih in svetih. Novomeška občina mu je podelila nagrado občine in plaketo mesta Novo mesto.