Božje (romarske) poti

Romanja in božje poti so neločljivo povezane z zgodovino krščanstva. Glavni cilji romarjev so bile oz. so še vedno Sveta dežela, Rim, Loreto, Ötting (Bavarska), Aachen ob spodnjem Renu, Köln am Rhein, Kornelimünster blizu Aachna, Trier, Santiago de Compostela itd. Tudi na Slovenskem so bile romarske poti tudi zelo razširjene. Romarskih cerkva je približno tisoč, a so dandanes mnoge pozabljene in neuporabljene. Večinoma so te romarske poti posvečene Mariji, nekatere pa so posvečene svetnikom poti in sv. Trojici. Največja božja pot na Kranjskem je bila v 18. stoletju na Krki pri Stični. Tu sta bila čaščena sv. Kozmo in Damijan (Kozmijana). Romarskih dni je bilo tu več in vsak dan je imel določen potek. Ena izmed najbolj slavnih slovenskih romarskih poti so Višarje (nastale leta 1360), ki je ohranila primat glavne božje poti na ozemlju današnje Slovenije vse do oblikovanja brezjanske božje poti (Marija pomagaj na Brezjah, leta 1863). Božje poti so preživele reformacijo in se nadaljevale v barok in protireformacijo. Takrat so nastale nove in se obnovile tudi stare poti. Razsvetljeni Jožef II. je močno zatrl romarstvo in tudi janzeizem je temu nasprotoval, a romarstvo na Slovenskem ni bilo nikoli izkoreninjeno. Najbolj slavna je podoba Marije pomagaj na Brezjah, ki jo je naslikal Kranjec Leopold Layer po innsbruški oz. passauski predlogi Lukasa Cranacha.