Plodovita pisateljica, publicistka in mladinska pripovednica.
“Ko jo vprašam, kje piše, mi pove, da kdaj tudi na morju, kdaj v zdravilišču, kdaj v kakšni sobi, kjer je lahko sama, večkrat pa kar v svoji delovni sobi. Če rečem, da piše v majhni delovni sobi, bi si gotovo predstavljali prevelik prostor. Zato moram zapisati: v majčkeni sobici. V njej je le miza z dvema stoloma. Stene pa so polne umetniških slik.” (Golob, 1983, str. 95)
Branka Jurca je začela objavljati v literarnih revijah po letu 1938.
V reviji Obzorja je leta 1939 objavila novelo Izgon. V reviji Sodobnost sta istega leta izšli noveli Vrnitev in Kristina. Avtorica je navajala, da je bila novela Kristina njeno prvo delo in da je temeljila na težkem življenju sosede. Socialne in moralne krivice sveta so v središču njenega dela za odrasle.
Leta 1940 je v Sodobnosti objavila noveli Ljubezen in Na Krasu. Novela Medvladje (objavljena v Novih obzorjih 1951) je pripovedovala o nemški okupaciji v Mariboru. O svojem trpljenju v koncentracijskih taboriščih Gonars in Ravensbrück ni veliko pripovedovala. O trpljenju jetnic v taboriščih je spregovorila v svoji knjigi iz leta 1945 Pod bičem. “Taboriščne novele Branke Jurca, ki so izšle dva meseca po koncu vojne, so del kulturnega in zgodovinskega spomina na leta strahote ter dragocen literarni poklon vsem slovenskim jetnicam, ki so v taboriščih smrti delile usodo z jetnicami različnih narodov iz celotne Evrope.” (Čeh Steger, 2014, str. 307)
Leta 1958 je pri Cankarjevi založbi objavila zbirko novel Stekleni grad, v kateri so zbrane štiri novele iz predvojnega časa, ena z začetka druge svetovne vojne in osem novel iz povojnega časa. Po tej zbirki je Branka Jurca prenehala pisati za odrasle. Po rojstvu otrok, Matjaža in Marjetice, je začela pisati dela za otroke in mladino.
