Ljubenčev Urh si ni učakal, da bi še enkrat na ta stari guotnštanarski Guočtan pogledal, kako ga je novi čas razkuštral, da je podoben bahoritnici, ki si jo zasačil, ko je škrbozobna in golobučna, medtem ko se ji zobje še kopljejo v kozarcu vode na omarici pri postelji, zraven pa se zlati lasulja.
Tega ni škoda.
Škoda pa je, da si ni učakal novega Čečovja, da bi se po njem sprehodil in videl, kako je Urhom danes pod streho.
(Dr. Franc Sušnik: Postali bomo mesto, Koroški fužinar 1951)
Čečovje, dvignjena terasa višinsko stopnjevanih stolpnic, blokov in vrstnih hiš, je še danes eno najbolj avtentičnih delavskih naselij in je registrirana naselbinska dediščina. Zasnovo je naredil leta 1948 Bohinc, prvi bloki so bili zgrajeni leta 1948 po načrtih arh. Jožeta Usenika. Zazidalni načrt za celoto sta v letih 1955−1957 zasnovala mariborska arhitekta Branko in Ivan Kocmut. Stolpnice I. Kocmuta po švedskem vzoru »Punkthuis« so bile prve stolpnice v nekdanji Jugoslaviji, ki so imele po vsej državi velik vpliv.
Kvalitetno je razmerje med pozidanimi površinami in ureditvijo ter zazelenitvijo okolice. Prav tako izjemen je močan vertikalni poudarek stolpnic kot od daleč vidno znamenje, ki pa spoštljivo obstopa staro mestno jedro.
