Nastanek cerkve oziroma njenega najstarejšega dela se uvršča v sredino ali vsaj v 2. polovico 12. stoletja. V sedanji stavbi je prvotna le ladja. Baročni zvonik (leta 1824 je bil lesen zvonik nadomeščen z zidanim) je namreč prislonjen k ometani in pobeljeni fasadni steni, stari prezbiterij pa je bil najverjetneje v 17. stoletju nadomeščen s sedanjim. Tudi ladja cerkve daje baročno podobo. Na romanski izvor stavbe opozarjata baročno povečan slavolok in romanski portal v zahodni fasadi cerkve.
Glavni oltar je iz leta 1800. V glavni polkrožni niši oltarja je kip sv. Jakoba, ki prikazuje svetnika kot popotnika z dolgo pohodno palico ter čutaro.
V cerkvi sta dva stranska oltarja; ob severni steni je postavljen oltar Marije Magdalene iz leta 1662, nasproti mu stoji oltar sv. Jurija iz leta 1671.
Notranjost cerkve je okrašena s skromnimi freskami. Večji freski prikazujeta Kristusovo vstajenje in prihod sv. Treh kraljev, manjše freske pa sv. Barbaro in dvanajst apostolov.
Na severni in južni steni visijo v lesenih okvirjih slike s podobami križevega pota.
Na slavoloku je zapis »Sveti Jakob prosi za nas«.
Leseni kor je bil zgrajen leta 1823. Lesene klopi in spovednico je za nekdanjo cerkev sv. Janeza Krstnika na Senovem naročil tedaj še upravitelj senovske župnije Janez Nanut. Ob izgradnji nove župnijske cerkve v 70-ih letih 20. stoletja so klopi in spovednico prenesli v cerkev sv. Jakoba.
V cerkvi je prižnica, ki je poškodovana.
Ura na stolpu je bila nabavljena leta 1845, leta 2002 sta ura in zvonjenje dobila električni pogon.
Viri in literatura:
Kovač, J. Chronik von Reichenburg. Reichenburg: J. Kovač, 1857.
Register kulturne dediščine. [2008]. [Online]. [Uporabljeno 2008-07-31]. Dostopno na URL: http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=3344 .
Zadnikar, M. Romanika v Sloveniji: Tipologija in morfologija sakralne arhitekture. Ljubljana: DZS, 1982.
