Razširjeni začetni del Stare ceste ustvarja s cerkvijo sv. Lenarta in nasproti stoječo vogalno Hočevarjevo hišo ter Cankarjevim trgom zaokroženi tržni prostor.
Podružnična cerkev, posvečena zavetniku jetnikov, se prvič omenja leta 1444 v času turških ujetništev. Prvotno je bila gotska kapela, na Valvazorjevi upodobitvi ima še gotski zvonik; današnjo podobo pa je dobila okoli leta 1750 po načrtih baročnega arhitekta Candida Zullianija. Majhno sakralno stavbo odlikujejo umetniška dela: freska Boga Očeta nad vhodom Simona Ogrina, glavni (1868) in stranski oltarji podobarja in zlatarja Franca Laha, oltarna slika sv. Lenarta Matije Koželja (1868) ter več poslikav Alojzija Götzla in P. Künla.
Ob urejanju ceste oziroma vodovodne napeljave so pri stopnicah ob cerkvi Sv. Lenarta našli skeletne grobove.
