Ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 je Cinkarna kot bivša avstrijska državna lastnina prešla v roke Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev – SHS (od leta 1929 dalje Kraljevine Jugoslavije).
Premogovnika Zabukovica in Velenje sta se odcepila in dobila samostojno upravo. Cinkarna je tako znova postala samostojno podjetje najprej z imenom Plavžarsko oskrbništvo SHS v Celju, nato Državna Cinkarna Celje. Razpad habsburške monarhije in določitev novih meddržavnih meja je zanjo imelo hude posledice. Z novimi mejami je namreč rudnik cinkove rude Rabelj prešel pod Italijo in je bila tako Cinkarna odrezana od svojega glavnega surovinskega vira. Rudnik v Mežici njenih potreb po cinkovi rudi ni mogel zadovoljiti, zato je obseg proizvodnje občutno padel. Ob tem pa je še izguba velikega avstrijskega tržišča povzročila, da je Cinkarna v prvih povojnih letih zašla v krizo, ki so jo skušali rešiti z ustanovitvijo obrata za pridobivanje modre galice iz bakra, ki so ga dobivali iz Rudnika Bor.
Ponovni vzpon podjetja, ko ga prevzeme delniška družba – Cinkarna, d. d.
Država je po večkratni licitaciji dala podjetje v zakup. Zakupna pogodba med Ministrstvom za gozdove in rude na eni in konzorcijem »Slavenske banke«, d. d. v Zagrebu ter »Srbske trgovačke banke« v Beogradu na drugi strani je bila podpisana 22. septembra 1922. Za prevzem Cinkarne je bila ustanovljena delniška družba Cinkarna, d.d. v Gaberju pri Celju. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen Avgust Praprotnik, generalni ravnatelj »Slavenske banke«. Po finančnem zlomu navedene banke je njene delnice prevzela na podjetje C. T. Petzold & Co iz Prage. Od tedaj dalje je bil v Cinkarni d.d. poleg domačega kapitala udeležen tudi tuji kapital v višini 31%. Po prevzemu Cinkarne s strani delniške družbe se je stanje hitro popravilo. Nova uprava je v sodelovanju z navedenim češkim solastnikom v letih 1923/24 postavila obrat za pocinkovanje železne pločevine, sedem let kasneje (1930) pa še obrat za proizvodnjo cinkovega belila.
Iz proizvodnje cinka se razvije grafična dejavnost
Začetek proizvodnje grafičnih repromaterialov v Cinkarni sega v leto 1938 z izdelavo prvih tiskarskih plošč iz cinka. V sredini 60. let je podjetje uvedlo proizvodnjo plošč na osnovi aluminija, kar je predstavljalo novo generacijo ofsetnih tiskarskih plošč, izdelanih ročno. Sledila so desetletja investicij v proizvodno opremo, kar je skupaj z intenzivno razvojno aktivnostjo omogočilo današnjo proizvodnjo digitalnih ofsetnih tiskarskih plošč, ki postavlja Cinkarno ob bok mednarodni konkurenci..
Ponovni vzpon podjetja, ko ga prevzeme delniška družba – Cinkarna, d. d.
Država je po večkratni licitaciji dala podjetje v zakup. Zakupna pogodba med Ministrstvom za gozdove in rude na eni in konzorcijem »Slavenske banke«, d. d. v Zagrebu ter »Srbske trgovačke banke« v Beogradu na drugi strani je bila podpisana 22. septembra 1922. Za prevzem Cinkarne je bila ustanovljena delniška družba Cinkarna, d.d. v Gaberju pri Celju. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen Avgust Praprotnik, generalni ravnatelj »Slavenske banke«. Po finančnem zlomu navedene banke je njene delnice prevzela na podjetje C. T. Petzold & Co iz Prage. Od tedaj dalje je bil v Cinkarni d.d. poleg domačega kapitala udeležen tudi tuji kapital v višini 31%. Po prevzemu Cinkarne s strani delniške družbe se je stanje hitro popravilo. Nova uprava je v sodelovanju z navedenim češkim solastnikom v letih 1923/24 postavila obrat za pocinkovanje železne pločevine, sedem let kasneje (1930) pa še obrat za proizvodnjo cinkovega belila.
Iz proizvodnje cinka se razvije grafična dejavnost
Začetek proizvodnje grafičnih repromaterialov v Cinkarni sega v leto 1938 z izdelavo prvih tiskarskih plošč iz cinka. V sredini 60. let je podjetje uvedlo proizvodnjo plošč na osnovi aluminija, kar je predstavljalo novo generacijo ofsetnih tiskarskih plošč, izdelanih ročno. Sledila so desetletja investicij v proizvodno opremo, kar je skupaj z intenzivno razvojno aktivnostjo omogočilo današnjo proizvodnjo digitalnih ofsetnih tiskarskih plošč, ki postavlja Cinkarno ob bok mednarodni konkurenci..
