Demonka

V mojo pisarno stopi dama,

ob pogledu nanjo se mi spahne rama.

Ko se v njene oči zazrem,

desni kolk mi vrže ven.

Ko naredi koraka dva,

že sem brez sprednjega zoba.

Zdaj sedim na stolu, izmučen,

in vse boli me.

Ko za hip zatisnem oči,

zaloputne vrata in že je ni.

Odprem oči, srce mi poči …

in iz moje duše ONA skoči.