Prejšnji naslovi: Vrhnika 138 (1890); Vrhnika 98 (1914); Stara cesta 4 (1934)
Domače ime: (S)kadrovše (1870); Skrotnik (1890, 1914); Korenčan; Drašler
Lastniki: Andrea Obresa (1824, 1838); Franz Gollob (1870); Franc Korenčan (1880, 1910); Drago Drašler (1934)
Nadstropna zidana hiša je pokrita s strmo dvokapno streho. Fasade so členjene z delnim zidcem in s šivanimi robovi v ometu. Kamnit portal v osrednji osi nosi letnico 1880 in začetnici F. K. na sklepniku. Hiša ima profilirane lesene vratnice.
Stavba je bila vedno znana kot gostilna. Njeni lastniki so se večkrat menjali. Starejši Vrhničani so rekli hiši Korenčan po prejšnjem lastniku hiše, gostilničarju in mesarju Francu Korenčanu. Franc Korenčan, rojen 15. 9. 1848 v Sinji Gorici, je kupil hišo z dvoriščem in malim vrtom od Franca Goloba s kupno pogodbo 26. februarja 1880. leta. »Hiša je bila v zelo slabem stanju, stavbi je grozil razpad ter ni zadoščala za nadaljnje bivanje«, zato je hišo še istega leta popravil. Leto kasneje se je pogodil tudi s sosedom Antonom Steržinarjem, ki mu je dovolil za Korenčanovo hišo narediti obokano ledenico in nad njo zeliščni vrt. »Stavba je morala imeti kap znotraj svojega zidu in streho obrnjeno na čop v smeri Stržinarjeve hiše, da slednja ni bila prikrajšana v svetlobi …«.
S prvo ženo domačinko Marijo Sedlar (rojena 13. 9. 1852) sta imela hčeri Frančiško (rojena 28. 3. 1874), ki se je izselila v Ameriko, in Josipo (rojena 19. 3. 1881) ter sinova Franca (rojen 19. 4. 1878) in Janeza (rojen 15. 8. 1882). Pri Korenčanovih sta služili tudi dekli Ana Germek iz Laz in Ivana Potrebuješ z Lesnega Brda. Po ženini smrti se je Franc ponovno poročil 17. januarja 1887 s Frančiško Petkovšek, rojeno 10. 4. 1865 na Vrhniki. V zakonu so se jima rodile hčere: Emilija (18. 11. 1887), Antonija (18. 1. 1890) in Danijela (7. 7. 1905) ter sinovi: Božidar (16. 12. 1888), Miroslav (5. 3. 1891), Milan (15. 2. 1893), Vincencij (29. 3. 1898) in Stanislav (rojen 19. 8. 1895).
Leta 1910 so v hiši poleg družine Korenčan prebivali: petnajstletni hlapec Franc Kovač, sedemnajstletni hlapec Franc Možina, štiri leta mlajši dekli Cilka Keržič ter Katarina Nikoleti, osemnajstletna dekla Ivana Hrovatin, tridesetletna dekla Tina Ravnikar, mesarski pomočnik Franc Porenta ter učenec Jakob (Karol) Suhadolnik.
Pred drugo svetovno vojno so gostilno prevzeli Drašlerji. Imela je velik promet. Njeni stalni gostje so bili sodnik, notar in šef davčne uprave, ki so imeli službe v bližini. Posebno živahno je bilo ob četrtkih, ko je bil na Vrhniki sejem in na šentjanževo, 27. decembra, ko so dekle in hlapci prejeli plačilo in zapuščali svoje gospodarje. Poleg gostilne je bila za hišo klavnica, kjer so klali živino, meso in mesne izdelke pa so prodajali v mesnici ob cesti. Po drugi svetovni vojni je gostilno imel v najemu Dalmatinec Jože Kordič s Korčule.
Drago Drašler je imel sina Karla in Marjana. Marjan se je izučil domače obrti, Karel pa se je zaposlil. V 30. letih se je Drago Drašler po smrti žene ponovno poročil s Kovačevo Rosi Langenwalter. V zakonu sta se jima rodila hčerka Zala in sin Alojz, arhitekt. Hišo z gostilno sta dobila otroka drugega zakona. Zala ima zgoraj stanovanje, v gostilniških prostorih je sedaj dnevni bar Viale caffe, v bivši mesnici pa izposojevalnica za video filme Videocenter Henry.
Lastniki: Andrea Obresa (1824, 1838); Franz Gollob (1870); Franc Korenčan (1880, 1910); Drago Drašler (1934)
Nadstropna zidana hiša je pokrita s strmo dvokapno streho. Fasade so členjene z delnim zidcem in s šivanimi robovi v ometu. Kamnit portal v osrednji osi nosi letnico 1880 in začetnici F. K. na sklepniku. Hiša ima profilirane lesene vratnice.
Stavba je bila vedno znana kot gostilna. Njeni lastniki so se večkrat menjali. Starejši Vrhničani so rekli hiši Korenčan po prejšnjem lastniku hiše, gostilničarju in mesarju Francu Korenčanu. Franc Korenčan, rojen 15. 9. 1848 v Sinji Gorici, je kupil hišo z dvoriščem in malim vrtom od Franca Goloba s kupno pogodbo 26. februarja 1880. leta. »Hiša je bila v zelo slabem stanju, stavbi je grozil razpad ter ni zadoščala za nadaljnje bivanje«, zato je hišo še istega leta popravil. Leto kasneje se je pogodil tudi s sosedom Antonom Steržinarjem, ki mu je dovolil za Korenčanovo hišo narediti obokano ledenico in nad njo zeliščni vrt. »Stavba je morala imeti kap znotraj svojega zidu in streho obrnjeno na čop v smeri Stržinarjeve hiše, da slednja ni bila prikrajšana v svetlobi …«.
S prvo ženo domačinko Marijo Sedlar (rojena 13. 9. 1852) sta imela hčeri Frančiško (rojena 28. 3. 1874), ki se je izselila v Ameriko, in Josipo (rojena 19. 3. 1881) ter sinova Franca (rojen 19. 4. 1878) in Janeza (rojen 15. 8. 1882). Pri Korenčanovih sta služili tudi dekli Ana Germek iz Laz in Ivana Potrebuješ z Lesnega Brda. Po ženini smrti se je Franc ponovno poročil 17. januarja 1887 s Frančiško Petkovšek, rojeno 10. 4. 1865 na Vrhniki. V zakonu so se jima rodile hčere: Emilija (18. 11. 1887), Antonija (18. 1. 1890) in Danijela (7. 7. 1905) ter sinovi: Božidar (16. 12. 1888), Miroslav (5. 3. 1891), Milan (15. 2. 1893), Vincencij (29. 3. 1898) in Stanislav (rojen 19. 8. 1895).
Leta 1910 so v hiši poleg družine Korenčan prebivali: petnajstletni hlapec Franc Kovač, sedemnajstletni hlapec Franc Možina, štiri leta mlajši dekli Cilka Keržič ter Katarina Nikoleti, osemnajstletna dekla Ivana Hrovatin, tridesetletna dekla Tina Ravnikar, mesarski pomočnik Franc Porenta ter učenec Jakob (Karol) Suhadolnik.
Pred drugo svetovno vojno so gostilno prevzeli Drašlerji. Imela je velik promet. Njeni stalni gostje so bili sodnik, notar in šef davčne uprave, ki so imeli službe v bližini. Posebno živahno je bilo ob četrtkih, ko je bil na Vrhniki sejem in na šentjanževo, 27. decembra, ko so dekle in hlapci prejeli plačilo in zapuščali svoje gospodarje. Poleg gostilne je bila za hišo klavnica, kjer so klali živino, meso in mesne izdelke pa so prodajali v mesnici ob cesti. Po drugi svetovni vojni je gostilno imel v najemu Dalmatinec Jože Kordič s Korčule.
Drago Drašler je imel sina Karla in Marjana. Marjan se je izučil domače obrti, Karel pa se je zaposlil. V 30. letih se je Drago Drašler po smrti žene ponovno poročil s Kovačevo Rosi Langenwalter. V zakonu sta se jima rodila hčerka Zala in sin Alojz, arhitekt. Hišo z gostilno sta dobila otroka drugega zakona. Zala ima zgoraj stanovanje, v gostilniških prostorih je sedaj dnevni bar Viale caffe, v bivši mesnici pa izposojevalnica za video filme Videocenter Henry.
