Stari oče Jurij Turk je bil rojen 24. 4. 1866 v kraju Novi pot na Blokah. Po osnovni šoli se je učil za čevljarja. Iz dvojezičnega dokumenta – ABSCHIED z dne 31. decembra 1908 je razvidno, da je »v političnem okraju Pulj v deželi Istrski zvesto, častno služil pri pešpolku št. 17 skozi 10 let in 3 mesece, nadalje pri deželnobrambovskem pešpolku št. 4 skozi 2 leti kot pod – desetnik. Ker je z 31. dec. 1908 popolnoma zadostil tudi črnovojni dolžnosti, zato se mu izdaja ta listina.« Dne 27. novembra 1902 se je na Cresu poročil z Julijano Vodenik, rojeno 13. 5. 1868 v Dobrnežu pri Slovenskih Konjicah.
Od 1. 1. 1909 je na Brionih opravljal službo »financarja« (kjer so se jima rodili trije otroci), po razpadu Avstroogrske monarhije pa je od 12. 2. 1921 služboval v Malinski na Krku. Prvo svetovno vojno je z družino preživljal na Brionih. Takrat so bili Brioni v Avstroogrski monarhiji – uradni jezik je bil nemški – opravljal je službo pod nazivom (Georg Turk k. k. Finanzwach – titl. Oberrespizienten. Po razpadu Avstroogrske monarhije, so prišli Brioni in otok Krk pod Italijo. Uradni jezik je bil italijanski, zato je bil preimenovan v Giorgio Turk, resp. sup. tit. della g. di finanza. Nato je bil leto dni v službi v Petrinji ob Kolpi, kjer je dobil dne 17. junija 1922 dekret o upokojitvi kot Jurij Turk – častni preglednik finančne kontrole I. razreda.) Prve svetovne vojne se ni udeležil kot borec, verjetno zato, ker je bil uslužbenec v cesarsko – kraljevi službi in je bil potreben na tem delovnem mestu. Ker so bili Brioni monden letoviški kraj, se je pri opravljanju službe srečeval z uglednimi in premožnimi osebami, ki so letovali na Brionih. Tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand je tam z družino večkrat letoval. Njegova hčerka Ana (moja mama) se je družila z njegovimi tremi otroki. Po atentatu nanj in na njegovo ženo Sofijo je poslal sožalno pismo, na katerega so odgovorili iz njegovega urada. Leta 1926 se je z družino preselil v Celje.