Dunajska cesta je dolga mestna vpadnica, ki poteka od Bavarskega dvora do Črnuč. Natančneje se začne kot štiripasovnica na križišču s Slovensko, Tivolsko cesto ter Trgom Osvobodilne fronte. Pri Ruskem carju se cesta spremeni v dvopasovnico, ki se konča v križišču s Štajersko in Zasavsko cesto med Črnučami in Nadgorico.
V daljnji preteklosti je bila pomembna prometna povezava Jadranskega morja in Italije s severom in Donavo vse do Baltskega morja. Najprej je bila del jantarne poti, potem pa vsesplošna trgovska pot. Rimljani so od Emone skozi ozemlje današnjega Bežigrada v smeri Celja zgradili dobro cesto, pri Ježici pa tudi most čez Savo. Most se je sčasoma porušil, novega so zgradili šele 1724, ko se je močno povečal promet med Dunajem in Trstom. Na začetku 20. stoletja, leta 1906, je bil zaradi propadanja starega mostu znova postavljen trdnejši most preko reke Save, ki še sedaj stoji. Že večkrat so ga obnovili.
Cesta je bila ključnega pomena za lokalni promet, saj so po njej posavski kmetje dovažali v Ljubljano mleko in vrtnine mestnemu prebivalstvu. Ob celotni Dunajski cesti, še posebej pa na njenem severnem delu, Ježici, so bile številne gostilne, ki so bile redna postojanka furmanov, ki so v mesto vozili predvsem moko, pesek in mivko.
