Božidar Flegerič (Vodranci, 31. 1. 1841–9. 6. 1907, Vodranci), pesnik, pisatelj in publicist
Ljudsko šolo je obiskoval na Kogu, gimnazijo v Varaždinu in Mariboru. Po maturi (1865) je v Gradcu študiral klasično in slovansko filologijo. Leta 1871 je postal suplent v gimnaziji v Osijeku, a je bil zaradi zanemarjanja službenih dolžnosti odpuščen. Po vrnitvi v domovino je nekaj časa služboval v pisarni ptujskega odvetnika dr. Gregoriča, vendar tudi tam ni zdržal dolgo. Nato se je preživljal kot »večni popotnik Slovenskih goric« pri očetu ter bivših šolskih tovariših in znancih.
Pesmi je začel pisati že v dijaških letih. Kot pesnik se je prvič javno predstavil v mariborskem dijaškem almanahu Lada (1864) s ciklom Potočnice, pozneje je izdal še druge pesniške zbirke: Jek iz goric (1871), Grajenske pesmi (1880), Iz Krčevinskih potočnic (1893). Pesmi je objavljal tudi v Slovenskem glasniku, Jadranski zarji, Zori, Kresu, Slovenskem narodu, Edinosti, Slovenskem gospodarju, Domovini, Slovanu, Popotniku idr. Navdih zanje je našel v vinorodnih Slovenskih goricah in Prekmurju, v lepotah narave, v ljubezni do domovine in svobodi ter izgubljeni mladosti.
Pisal je tudi biografije: življenjepis Štefana Modrinjaka (1881), dr. Štefana Kočevarja (1890), Davorina Trstenjaka (1898), Franca Miklošiča, Gregorja Jožefa Plohla (1898) idr. Napisal je tudi več biografskih prispevkov za Geršakove Ormoške spomine, več biografij je ostalo v rokopisu. Zložil je tudi celo vrsto prigodnic: pozdrave društvom, svojim dobrotnikom, odličnim rojakom in književnikom ob svečanih prilikah, nagrobnice itd.
Delal je tudi kot prevajalec. Govoril je sedem jezikov. Prevajal je iz angleščine, francoščine, italijanščine in hrvaščine.
