Pomembnost nastanka organizirane gasilske službe se je izkazala že kmalu po ustanovitvi društva. Ko je v bližini Drave 6. aprila 1872 izbruhnil požar, so gasilci prispeli na kraj dogodka zelo hitro, samo 5 minut po alarmu. Prav tako se je sposobnost na novo organiziranih gasilcev pokazala na gasilskih vajah, ki so potekale kmalu po ustanovitvi društva, 25. marca 1872. Na vajah so sodelovala društva iz Gradca, Lipnice, Cmureka itd. Mariborčani so lahko položili cevi od Drave do evangeličanske cerkve. Do Slomškovega trga je voda prispela v 4 minutah, medtem ko je do evangeličanske cerkve potrebovala le 7 minut.
Prostovoljni gasilci pa niso zgolj gasili požarov, intervenirali so tudi pri poplavah, s cest dvigovali padlo živino ter pomagali v prometnih nesrečah in drugih nezgodah.
Poleg mnogih manjših požarov so mariborski gasilci večkrat sodelovali tudi pri gašenju velikih in zelo nevarnih požarov. Eden takšnih se je pripetil 26. februrja 1922 popoldne v mlinu podjetja Franz v Melju. Zaradi obsežnosti požara so mariborskim gasilcem na pomoč priskočili še gasilci iz okoliških krajev, in sicer iz Hoč, Peker, Zrkovcev, Pobrežja in Kamnice. Ogenj je bil tako silovit, da je ogrožal tudi sosednje objekte, pri čemer se je vnela tovarna testenin, v nevarnosti pa so prav tako bila skladišča na nasprotni strani ceste ter skladišče moke. Največjo grožnjo za celotno mesto je predstavljalo 7 cistern petroleja in 2 cisterni bencina, saj bi lahko prišlo do obsežne eksplozije. Škoda po požaru je bila ocenjena na 100 do 120 milijonov kron.
Z enim najobsežnejših požarov so se člani mariborskega gasilskega društva soočili 3. avgusta 1931, ko je zagorelo v tovarni dušika in karbida v Rušah. Nevarne in lahkovnetljive snovi so namreč gašenje močno ovirale. Požar je izbruhnil v zgodnjih jutranjih urah in se bliskovito širil. Zajel je več sto vagonov dušika in karbida ter ogrožal podzemno cisterno s 15 tonami tera, cisterno bencola in cisterno bencina. Na kraj nesreče so prvi prispeli ruški gasilci, na pomoč pa so jim priskočili gasilci iz Maribora, Bistrice, Selnice, Pobrežja, Studencev, Peker, Radvanja in Razvanja. Gasilcem je uspelo ogenj zamejiti tako, da ni zajel tistih poslopij, kjer je potekala glavnina proizvodnje in kjer je delala večina delavcev. Ko so iz električnega omrežja odklopili glavni vod visoke napetosti, so vodo pridobivali iz Drave, ki je bila oddaljna kar 600 metrov. Huda vročina je povzročila, da so se zvile celo železniške tračnice. Požar so omejili ob 9. uri zjutraj.
Od leta 1935 do 1941 je društvo pogasilo 177 požarov in posredovalo v mnogih nezgodah. Zelo dejaven je bil tudi reševalni oddelek, ki je v tem času opravil 12.392 voženj, medtem ko je ambulanta nudila pomoč v 3.146 primerih. Reševalni oddelek je organiziral tečaje in predavanja, leta 1939 pa uvedel stalno nočno dežurstvo.
Po drugi svetovni vojni je društvo nadaljevalo s svojim poslanstvom. V letih 1945 in 1946 je interveniralo pri 48 požarih ter 23 nezgodah, zlasti ob veliki poplavi 8. septembra 1946. Tudi reševalna postaja je bila polno zaposlena. V teh letih je opravila 4.943 prevozov.