Tudi v Občini Litija so bile v času nekdanje države Jugoslavije največje solidarnostno-razvojne akcije izvedene s pomočjo občinskih samoprispevkov.
Samoprispevek je (povzeto po SSKJ) časovno omejen prispevek za določeno skupno krajevno potrebo. Zanj so se občani in krajani prostovoljno odločali na razpisanih referendumih in je imel določen program izgradnje, adaptacije ali rekonstrukcije šolskih, vzgojno varstvenih, športnih, kulturnih in zdravstvenih objektov.
Med leti 1970 in 1984 je bila to izjemno pomembna oblika pridobivanja sredstev, s pomočjo katere so občine uspešno reševale številne probleme, ki so se pojavljali v družbi, predvsem zato, ker se je »vreča finančnih sredstev« skupne porabe v razvijajoči se družbi hitro praznila. Občani pa so jo s samoprispevkom dopolnjevali in na tak način reševali potrebe v takratni občini. To dokazujejo številni novi objekti in infrastrukturni projekti, saj toliko novozgrajenih in adaptiranih šol, vrtcev in ostalih objektov v tako kratkem času ne bi bilo možno zgraditi. Finančna sredstva pa so prispevale tudi posamezne delovne organizacije in občina iz svojega proračuna.
Program samoprispevka in namenjena sredstva so bila ovrednotena v javni razpravi in sprejeta ter potrjena v občinski skupščini. Litijski občinski samoprispevki so potekali leta 1969, 1974, 1976 – dopolnjen II. samoprispevek, 1979 in 1985.
Kdo je bil oproščen plačevanja samoprispevka?
Plačevanja samoprispevka so bili z zakonom oproščeni tisti, ki so prejemali zneske iz socialnovarstvenih pomoči, invalidnine, pokojnine z varstvenim dodatkom, štipendije ter nagrade, ki so jih prejemali študenti in učenci na poizkusnem delu oziroma delovni praksi.
Oproščeni so ga bili tudi vsi, ki so prejemali denarna nadomestila za telesno okvaro, dodatek za pomoč in postrežbo, pokojnino, ki ni presegala zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, starostno pokojnino, priznano po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, ter tisti z osebnim dohodkom, ki ni presegal zneska osebnega dohodka, ki je zagotavljal materialno in socialno varnost delavca, določenega z zakonom ob uvedbi samoprispevka.
Tako so bili plačevanja občinskega samoprispevka oproščeni delovni ljudje in občani, katerih mesečni prejemki, preračunani na družinskega člana niso presegali 60 % povprečnega čistega osebnega dohodka delavca v SRS Sloveniji v preteklem letu.
Oprostitve pa so bili deležni tudi zavezanci davka od kmetijstva, katerih katastrski dohodek niso presegali 2.050 din. Navedene oprostitve so upoštevali izplačevalci osebnih dohodkov, pokojnin in drugih prejemkov že na podlagi samega zakona oziroma občinskega odloka.
Oprostitev plačevanja samoprispevka pa je zahtevala poseben postopek. To pa zato, ker izplačevalci osebnih dohodkov in drugih prejemkov, kot tudi uprava za družbene prihodke, niso imeli na razpolago dovolj podatkov o vseh prejemkih posameznega zavarovanca, da bi lahko vsak mesec sproti pri obračunavanju in odtegovanju samoprispevka ugotovili, ali mesečni prejemki zavezanca, preračunani na družinskega člana, presegajo z odlokom določeni znesek ali ne. Skratka, potrebno je bilo ugotavljati višino prejemkov zavezancev še iz ostalih virov, da so lahko ocenili realni dohodek na družinskega člana in se s tem čim bolj približali načelu o enakih obveznostih ob enakih pogojih pri plačevanju samoprispevka.
Skupščina občinske izobraževalne skupnosti je sprejela Navodilo o načinu uveljavljanja oprostitev plačevanja občinskega samoprispevka. V skladu s tem navodilom so delovni ljudje in občani vlagali zahtevke za oprostitev plačila samoprispevka na Centru za socialno delo Litija, Parmova 9, kjer so dobili tudi pojasnila v zvezi z oprostitvami, in kjer so lahko izpolnili vlogo.
