Grad Krumperk stoji v vasici Gorjuša pri Dobu, ki je po ljudskem izročilu nastala kot naselje zaposlenih na krumperškem gradu. Na tem področju je kar nekaj gradov. Najbližji grad Črnelo je oddaljen le pet, grad Brdo pri Lukovici pa le slabih osem kilometrov. Od treh gradov je Krumperk najbolje ohranjen, čeprav je v resnici tudi njegovo stanje slabo.
Grad Krumperk (nemško Kreutberg) je renesančni grad, ima kvadratno tlorisno zasnovo z značilnimi vogelnimi stolpi in podstrešnim konzolnim vencem, ki je danes eden redkih ohranjenih. Notranjost objekta, ki danes ni dostopen javnosti, je pravo nasprotje trdnjave. Tu je najbolj očiten vpliv italijanske srednjeveške arhitekture. Renesansa je v notranjosti objekta prisotna na vsakem koraku. Kletni prostori so značilno gotski in povsem mogoče je, da vsebujejo ostanke starejšega dvora, ki je stal na tem mestu.
Prvič se ga v virih omenja že leta 1338, sedanji renesančni grad pa so okrog leta 1580 pozidali vitezi Ravbarji, ki so se pogosto bojevali s Turki. Prvi znani lastnik krumperškega gradu je bil Hercules Kreutberger. Po njem je grad dobil ime Krumperk. Na gradu je bila med drugim rojena Ana Marija, mati Janeza Vajkarda Valvasorja. Na tem gradu je živel tudi vitez Adam Ravbar, narodni junak, poveljnik kranjskih plemiških konjenikov in zmagoviti udeleženec bitke proti Turkom pri Sisku – 22. junija 1593. Adam Ravbar je znano ime v bližnjih Domžalah. Na Rodici je pivovarna in pivnica Adam Ravbar, prva slovenska zasebna pivovarna, ki Ravbarja vari od leta 1992.
Adam Ravbar je okoli leta 1580 prvotni dvor prezidal v današnjo dvonadstropno, skoraj povsem simetrično grajeno grajsko stavbo. Ravbarji so bili lastniki gradu od 16. do 17. stoletja. Bili so stara kranjska plemiška družina, ki naj bi izhajala s Koroške. V 15 in 16. stoletju so bili med najodličnejšimi družinami na Slovenskem. Baronski naziv so prvič prejeli leta 1516 zaradi izjemnih dosežkov v službi države in cesarja. Njihova glavna rezidenca je bil grad Kravjek pri Muljavi. Njihov grb ponazarja črni, napadajoči bik, ta simbolizira moč, ponos, divjo naravo, ki jo imajo plenilci. Rauber je namreč po nemško ropar. Družina naj bi še iz časov karantanskih vojvod imela privilegij, da lahko med smrtjo prejšnjega in ustoličenjem novega vojvode ropa po državi.
Po Ravbarjih je na gradu Krumperk vladala družina Rasp, za njimi grofje Thurn Valsassina, od leta 1840 pa plemiška rodbina Rechbach. Slednji so grad obdržali do leta 1928, ko so posestvo prodali zadnji lastnici, Stanki Pogačnik iz Ruš pri Mariboru. Objekt je bil po drugi svetovni vojni nacionaliziran in povsem izropan. Med vojno je bila v gradu nastanjena nemška posadka, po vojni je bilo tu nekaj časa vojaško okrevališče za pljučne bolnike. Še konec petdesetih let so v gradu Krumperk stanovale delavke Tosame, kasneje pa so v stavbi uredili zbirko NOB in muzejsko slamnikarsko zbirko. Leta 1980 so tu posneli nekaj kadrov celovečernega filma Nasvidenje v naslednji vojni, posnetega po romanu Vitomila Zupana.
Grad Krumperk je danes zaprt, dedičem zadnjih lastnikov so ga po Zakonu o denacionalizaciji vrnili v naravi. Na ogled je video posnetek notranjosti gradu iz leta 2015.
