Z začetkom prve svetovne vojne je avstrijska vojska zasedla Guštanj. Podatkov, kdaj točno so grad zasegli, ni. Znano pa je, da so 28. maja 1918 zapustili Guštanj in s tem tudi grad. 6. novembra 1918 so grad zasedli Malgajevi borci. Ko je 6. maja 1919 Franjo Malgaj padel, je to pomenilo konec zasedbe gradu. Reichsgau Kärnten je grad Ravne zaplenil 6. junija 1941.
Ko so Nemci zasedli Mežiško dolino, so Otta Thurna leta 1941 razlastili in ga odpeljali v zapor v Celovcu, od tam pa v Dachau, kjer je ostal do decembra 1944. Od tam se je vrnil v Pliberk, kjer se je zaposlil kot vodja tobačnega skladišča v Pliberku.
V času nemške zasedbe gradu je bila v njem gospodinjska šola za dekleta s Tirolskega in Zgornje Koroške, pod vodstvom Grumove, sestre okrajnega političnega vodje iz Velikovca.
Zanimiv je podatek, da je bil 8. maja 1945 Ervin Wlodyga, pisec teh spominov, na gradu pogajalec z nemškimi oficirji za umik z gradu. Kmalu po 15. maju 1945 je grad zasedla OZN-a, ki pa je tu gospodarila le nekaj tednov.
Okrajna zaplembna komisija na Prevaljah je 29. 8. 1945 vknjižila lastninsko pravico gradu Ravne na ime Federativna republika Jugoslavija, 3. 6. 1947 na splošno ljudsko premoženje in 8. 1. 1960 na občino Ravne na Koroškem.