Najstarejšo stavbo na Glavnem trgu v Sevnici, ki je osrednji in najstarejši del mesta Sevnice, predstavlja spodnji sevniški grad, ki nosi letnici 1644 nad vhodom in 1613 na dvoriščnem pomolu, danes pa je v njem sedež občine.
Na vzpetini Grič nad Sevnico stoji grad iz 13. stoletja s štirimi stolpi, ki je bil prvič omenjen leta 1309 kot posest Salzburških nadškofov. Grad je bil sedež enega izmed dveh uradov, ki jih je ustanovil Kondrad I. Leta 1595 je grad kupil Inocenc Moscon, nato pa je bil do začetka 14. stoletja ponovno salzburški fevd, zadnji lastnik pa je bil vse do 2. svetovne vojne Lucca Wallmoden. Sedaj so v njem galerijske in muzejske zbirke ter poročna dvorana.
Leta 1597 je bil renesančni grad prezidan v udobno baročno rezidenco, urejeno je bilo arkadno dvorišče, grajski vhod pa so premestili na južno stran. Po požaru leta 1763 so tedanji lastniki stolp s 3,5 metra debelimi zidovi znižali ter izravnali z višino stanovanjskega trakta ter mu dali baročno podobo. Obsežnejše prezidave je bil grad deležen leta 1803, ko je bil lastnik Johann Händl pl. Rebenberg, ki mu je dal današnjo podobo: zasul je grajske jarke, znižal obzidje, zasadil park in uredil terase na južnem pobočju grajskega hriba.
O romanskem praizvoru gradu priča le še ena polkrožna kamnita litina v drugem nadstropju, grad pa je danes torej štirikraten s kvadratnim arkadnim dvoriščem in štirimi okroglimi stopli. Graščina z arkadnim dvoriščem in s portalom, nad katerim se bohoti Mosconov grb, izžareva duh renesanse, v grajski kapeli pa je ohranjen oltar sv. Jurija iz leta 1637.
Južno od gradu je v spodnjih prostorih značilna renesančna pravokotna Lutrovska klet iz sredine ali druge polovice 16. stoletja, ki je dobila ime po nemškem reformatorju Martinu Luthru. Sredi 16. stoletja je bila na jugovzhodnem pobočju grajskega hriba zgrajena Lutrovska klet. Čeprav po zunanjosti stavba spominja na preprosto enoprostorno gospodarsko poslopje s poudarjeno arhitekturo samostojnega portala in stražnim stolpičem, je bila že ob nastanku zagotovo namenjena kultnim potrebam kot skrivna luteranska molilnica. Zelo pomembna je pri Lutrovski kleti notranja poslikava, ki jo po slogu tudi lahko datiramo v drugo polovico šestnajstega stoletja in je eden največjih in redko ohranjenih slikarskih spomenikov tega časa pri nas; poslikava z motivi stare in nove zaveze ter z ikonografijo luteranskega tipa se je ohranila le v oltarnem delu, ki ga slavolok ločuje od prostora za vernike.
Viri in literatura:
– GRAD SEVNICA (2011). Sevnica : Društvo Trg
– GRAD SEVNICA (online). Dostopno na naslovu: http://www.grad-sevnica.com/zgodovina-gradu.html
– SAJE, J. (1996). Sevnica : vodnik. Ljubljana : TEO