Hotel Lloyd je septembra 1894 na Sv. Petra cesti, današnji Trubarjevi cesti, odprl hotelir Karol Počivavnik, kakor piše v časopisnem oglasu iz Slovenskega naroda. V času delovanja je hotel zamenjal več lastnikov. Zgradili pa so tudi depandanso, to je stransko stavbo hotela, na Miklošičevi cesti nasproti hotela Union. Priimek Počivavnik je bil v Ljubljani tesno povezovan z gostinsko obrtjo, saj je na prostoru parka na Ambroževem trgu nekoč stala gostilna »Pri Počivavniku«, imenovana po njenem predzadnjem posestniku Jakobu Počivavniku.
V publikaciji o starih ljubljanskih gostilnah iz leta 1926 izvemo, da je že v prvi polovici 19. stoletja na mestu Hotela Lloyd delovalo gostišče »Zum Lustschloss Laxenburg«.
Karakteristike glavne hotelske zgradbe
Umetnostni zgodovinar Stane Bernik je leta 1964 v reviji Problemi zapisal, da je stavba nekdanjega hotela Lloyd od vseh hiš na Trubarjevi cesti najznačilnejši primer arhitekture s tesnim naslonom na srednjeveško tradicijo. Zasnova hiše ni enotna, ampak gre za tri prvotne hiše, ki so se združile leta 1630. Prvi dve sta bili triosni, zadnja pa štiriosna. Hiša deloma močno izstopa iz stavbne črte na ulico, tako da oblikuje zaporo pogledu proti Prešernovemu trgu. Posebno slikovit je srednji del z arkadnim prehodom, ki se odpira s tremi loki, podprtimi s kamnitimi stebri. K ritmiziranju stavbne gmote prispeva tudi vrsta mansardnih nastavkov po celi dolžini strehe. Dostop v obsežno dvorišče je skozi obokan podhod, ki se odpira na desni strani stavbe s segmentno zaključeno odprtino s sklepnikom v sredi. Pročelje je preprosto. Pritličje loči od nadstropja delilni venec, ki se razvije v celotni dolžini fasade, proti strehi pa se zaključi s preprostim napuščem.
Notranjščina kljub številnim predelavam spominja na izvirno razporeditev prostorov. Še posebej velja omeniti staro obširno obokano vinsko klet, ki se poglablja v dveh nivojih, od katerih spodnji sega še pod gladino Ljubljanice. S tem, da nekdanji hotel Lloyd močno izstopa iz stavbne črte, tvori z nasprotno hišo tesen vstop v Trubarjevo cesto, ki pa se ravno s smerjo, ki jo nakaže poglobljeni del Lloyda, nekoliko razširi. Toda že sosednja hiša spremeni smer, tako da naslednja hiša ulico zopet zoži. Nasprotno prostorsko mejo tvorijo stavbe, ki si enakomerno sledijo v rahlem loku, ki se boči proti Lloydu, s čimer dobi celoten prostor obliko mesečevega krajca. (Problemi 22/1964)
Za razvoj hotela na Sv. Petra ulici je bila izjemno pomembna bližina južnega kolodvora in z njo povezana koncesija (uradno dovoljenje) za prevažanje gostov in turistov ter dovoljenje za točenje in prodajo žganih pijač in toplih napitkov, za katero do leta 1895 gostilna ni imela dovoljenja. Oglas iz leta 1895 je navajal: »Hotel Lloyd, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 9. V središču mesta, blizu južnega kolodvora, poštnega in brzojavnega urada. Izborna, cenena restavracija. 20 elegantno urejenih sob. Okusna jedila, pristni dolenjski cviček. Salon za veselice. Poleti lep senčnat vrt. G. trgovskim potnikom dovoljujejo se znižane cene. Omnibus k vsakemu vlaku. Karol Počivaunik, hotelir.«
V hotelskih prostorih so potekali različni društveni sestanki, občni zbori in veselice. Tod so se zbirali člani raznih društev, npr. strokovnega društva krojačev in šivilj, gostilniške in kavarniške zadruge, ljubljanske meščanske godbe in 1. ljubljanskega uradniškega, konzumnega društva. Prirejali so domače plesne venčke in veselice, tamburaške, ciganske in vojaške koncerte. V depandansi na dvorišču je do preselitve v bližnje prostore na Miklošičevi ulici imela svoje prostore tudi Deželna zveza za pospeševanje prometa. Hotel v Sv. Petra predmestju, ki je s svojimi gostinskimi lokali in hoteli že tako slovel po dokaj bogatem družabnem utripu, je postal eno od priljubljenih družabnih središč. V njem so se srečevala stalna družabna omizja in redni gost v steklenem salonu hotela Lloyd je bil tudi pesnik balad in romanc Anton Aškerc.
Lastnik hotela je leta 1906, po smrti svoje soproge Josipine, zaradi preobširne kmetijske obrti in pomanjkanja zanesljive ženske pomoči, gostilniško in krčmarsko koncesijo oddal Karlu Tausesu in ga postavil za svojega namestnika. V tem času je hotel postal znan po točenju izbornih štajerskih vin iz vinogradov grofa Attemsa, točil pa je tudi druga vina. Tauses je bil najemnik hotela še v letu 1920, ko je na ljubljanski magistrat prišla pritožba, da je proti zakonu točil alkoholne pijače. Kaznovan je bil s 4000 kronami globe, gostilno pa so začasno zaprli. Po Tausesovi smrti leta 1922 je hotel in restavracijo vodila njegova vdova Marija. Za čas svojega vdovstva je podedovala obrtno pravico pokojnega moža. V tem času so v hotelu popravili tudi zračenje v salonu in sobah ter postavili stranišča na izplakovanje. Poslovodske posle v restavraciji je prepustila Jožetu Korošcu, prenočevanje tujcev v hotelu pa je vodila sama. Hotel je leta 1928 kupil Rudolf Müller. Sedaj so v nekdanji hotelski stavbi na Miklošičevi stanovanja.
Prva svetovna vojna s prehransko krizo, mobilizacijo in drugimi težavami je vplivala tudi na obratovanje hotelov, kavarn in gostinskih lokalov na Kranjskem. Tako so vse od začetka vojne pristojne oblasti omejevale odpiralni čas lokalov in točenje žganja. Dodatne omejitve pa je prineslo še zmanjšanje gostov in pomanjkanje ter varčevanje z živili. Številni stalni gostje, obiskovalci in nekdanji turisti so bili vpoklicani v vojsko. Posamezni so ohranjali stik z Anico Počivavnik, sorodnico lastnikov, in si po vsebini sodeč želeli vrnitve v nostalgično preteklost predvojnega druženja.
Znana nekdanja bibliotekarka Lepša Šturm se je za revijo Vzajemnost oktobra leta 2018 spominjala babičine tete Josipine Počivavnik, ki je bila lastnica hotela Lloyd: »Babica Ivanka, rojena Bračič, mi je velikokrat pripovedovala o svoji teti Josipini (Pepici) Počivavnik, rojeni Drobnič, iz Laškega, ki je svojo gostinsko dejavnost začela na Reki, kjer je imela blizu pristanišča restavracijo ‘Tirolese’. Tja je povabila tudi svojo nečakinjo, ki se je usposobila za izvrstno kuharico in se sploh zelo navezala nanjo. Po moževi smrti je odšla v Ljubljano in s prihranjenim denarjem kupila Hotel Lloyd na Sv. Petra cesti 9 (danes Trubarjevi) in s seboj pripeljala tudi temnopoltega »boya«, hotelskega uslužbenca, ki je bil velika ljubljanska zanimivost. Prehod s Trubarjeve ceste na dvorišče, sedanji Mali trg, kjer je imel hotel tudi vrt [ki ga vidimo na drugi razglednici], je bil speljan pod večjim obokom, da je lahko šel skozenj omnibus, s katerim so z železniške postaje vozili goste. Teta je bila zavedna Slovenka in dobra duša, ki je pomagala revežem, dijakom in študentom, da so se pri njej najedli. V hotelski kuhinji je delala tudi babica in je tu spoznala študenta prava Frana Rekarja, ki je stanoval nedaleč stran. Podjetna hotelirka se je vnovič poročila s posestnikom in trgovcem z živino Karlom Počivavnikom in kasneje zgradila istoimenski hotel še na Miklošičevi cesti 8.«
Viri in literatura:
– Bernik, S., Murko M.: Trubarjeva cesta : “predmestje” v osrčju ljubljanskega mestnega organizma. V: Problemi : revija za kulturo in družbena vprašanja, leto 2, št. 22, str. 948 (941-953).
– Pešak Mikec, B., Budna Kodrič, N.: Ljubljanski hoteli do druge svetovne vojne. V: Kronika, leto 50, 2002, št. 3, str. 343-362.
– Razglednice poslane v ljubljanski hotel Lloyd. Spletna stran Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
– Dolničar, B.: Spomini na čase uršulinske gimnazije in hotela Lloyd. V: Revija Vzajemnost, oktober 2018.
