Valovi osvoboditve maja 1945 so planili čez versajske plotove. Hotenje je postalo oprijemljiva volja, načrti so dobivali otipljivo podobo. Kaj ustvariti v prostoru med Uršljo in Peco za srednješolsko mladino?
Zvečer so se pod grajsko lipo sešli guštanjski in prevaljski funkcionarji, predstavniki delavcev in zastopniki ljudstva in sklenili, da se ustanovi gimnazija v Guštanju.Naslednji tedni so pomenili delo za ureditev šolskih prostorov v Gradu na Ravnah. Bežeča nacistična in ustaška vojska, ki je zasedala dalj časa Grad, je pustila za seboj opustošenje, nečistočo in vsakršno umazanijo. AFŽ je organizirala težaško delo, da so sobe, hodniki, lope in verande dobili primerno lice; za to je bilo dalje treba še pleskarje, zidarje in mizarje. Pol podrti konjski hlev je popravljen dal streho dijaškemu domu. Dr. Franc Sušnik je z redkimi profesorji organiziral prvi gimnazijski vpis in začetek dela nove gimnazije, gimnazije v Guštanju.
A šoli je bilo treba dati ime. Ves čas, kar sem imel v mislih in v dolžnosti koroško gimnazijo, me je neprestano motilo krajevno ime Guštanj, ki naj bi postal sedež šolskega zavoda. Razpravljala sva o tem z dr. Francem Sušnikom, ali se ne bi dalo brisati tuje ime, simbol nekdanje nemške vlade. ˝Kako pa se imenuje kraj, kjer stoji poslopje, določeno za novo šolo?˝ sem vprašal gimn. ravnatelja dr. Sušnika. ˝Kraj je Guštanj,˝ mi je odvrnil, ‘nekako ledinsko ime terase, na kateri stoji gimnazijsko poslopje, pa se po domače glasi Ravne.˝ – ˝Ravne,˝ sem poprijel njegovo besedo. ˝Prav, pa naj se gimnazija imenuje gimnazija na Ravnah.˝ Izrečeno je bilo ime Ravne in rojaku, slavistu in prvemu ravnatelju je bila misel všeč: ˝Prav, naj bo gimnazija na Ravnah.˝ (Viktor Smolej)
Aprila 1952 je ime, ki ga je nosila gimnazija, postalo tudi ime za občino in kraj.
A šoli je bilo treba dati ime. Ves čas, kar sem imel v mislih in v dolžnosti koroško gimnazijo, me je neprestano motilo krajevno ime Guštanj, ki naj bi postal sedež šolskega zavoda. Razpravljala sva o tem z dr. Francem Sušnikom, ali se ne bi dalo brisati tuje ime, simbol nekdanje nemške vlade. ˝Kako pa se imenuje kraj, kjer stoji poslopje, določeno za novo šolo?˝ sem vprašal gimn. ravnatelja dr. Sušnika. ˝Kraj je Guštanj,˝ mi je odvrnil, ‘nekako ledinsko ime terase, na kateri stoji gimnazijsko poslopje, pa se po domače glasi Ravne.˝ – ˝Ravne,˝ sem poprijel njegovo besedo. ˝Prav, pa naj se gimnazija imenuje gimnazija na Ravnah.˝ Izrečeno je bilo ime Ravne in rojaku, slavistu in prvemu ravnatelju je bila misel všeč: ˝Prav, naj bo gimnazija na Ravnah.˝ (Viktor Smolej)
Aprila 1952 je ime, ki ga je nosila gimnazija, postalo tudi ime za občino in kraj.
