Klinčkar smo rekli lastniku in delavnici za izdelovanje zobotrebcev.
Anton Žnidaršič je bil izučen pek in je pred drugo vojno, v delovnem izgnanstvu v Avstriji med vojno in v Ljubljani po vojni delal v svojem poklicu. Ko so mu po vojni nacionalizirali pekarno v Ljubljani, je opustil ta poklic. Prijatelj mu je svetoval, naj začne delati palčke za lizike. Pograbil je novi izziv in v Ljubljani začel izdelovati palčke za lizike in sladoled ter zobotrebce. Prvo palčko za sladoled Ljubljanskih mlekarn je on izdelal. Svoje izdelke je tudi patentiral.
Pot ga je pripeljala v Grosuplje. Obrtno delavnico je leta 1956 podjetnik Žnidaršič najel pri Finžgarju. To malo delavnico so porušili, zato je zgradil novo, večjo ob Adamičevi cesti, kjer je preje stalo Mizarstvo Kurnik. Po vojni so podjetje nacionalizirali, pa je še naprej delovalo kot stolarna, dokler ni pogorelo. Žnidaršičevo podjetje se je imenovalo Maja. Zaposlil je 20 delavcev in 25 družin je doma sortiralo in prebiralo ter pakiralo zobotrebce in palčke. To so delali tudi invalidi iz Ponikev in ostareli v Domu starejših občanov.
Čeprav so po vaseh še ročno izdelovali zobotrebce (klince), je bilo grosupeljsko podjetje zelo uspešno. Anton Žnidaršič je bil marljiv, uspešen obrtnik innizumitelj, in to v času, ki privatni iniciativi ni bil naklonjen, eden največjih obrtnikov zasebnikov. Zaradi preveč zaposlenih delavcev, dovoljenih je bilo le pet, je moral leta 1973 odpustiti 12 delavcev in plačati kazen. Za vse njegove izdelke so opravili mikrobiološke analize, da so bili vsi izdelki sterilni, neoporečni in primerni za uporabo v živilski industriji. Za svoje delo je prejel mnoga priznanja. Leta 1991, po osamosvojitvi Slovenije, se je zaprlo tržišče, zato je moral 1994. leta zapreti obrtno delavnico.
Ko je zobotrebčarstvo prenehalo delovati, so stavbo jemali v najem različni obrtniki (cvetličarna, glineni izdelki, uradi). Zdaj je tu trgovina za male živali Dogmania. Grosupeljčani stavbi še vedno rečemo pri Klinčkarju.