V okviru festivala ČIČI smo ob 70-letnici Koroške osrednje knjižnice animirali in pritegnili k aktivnemu sodelovanju kar nekaj več kot tristo predšolskih otrok in osnovnošolcev.
To je bilo že peto leto festivala. Za otroke in mladino vsakič pripravimo lutkovne/gledališke interaktivne predstave ali pripovedovanje pravljic na najvišjem nivoju (poklicni pravljičarji) za vse generacije, s poudarkom na najmlajših, za malo starejše pa zabavno in hkrati poučno iskanje knjižnega zaklada.
ČIČI-dopoldan je bil obarvan zgodovinsko; vabilo na grajski ples je pritegnilo čez 200 obiskovalcev, predvsem osnovnošolskih in vrtčevskih skupin, približno 40 je bilo tudi individualnih odraslih obiskovalcev.
Plesalci KUD Galiarda iz Celja so pustili močan vtis s svojimi avtentičnimi oblačili in odličnim prikazom starih plesov, kakršni so se v preteklih stoletjih odvijali med preprostejšimi meščani, pa tudi na italijanskih, francoskih in angleških dvorih.
Otroci so se preizkusili v plesnih korakih, teh so jih člani Kud Galiarda naučili kar mimogrede. Navdušeno so spoznavali tudi starinske igre in igralne pripomočke, s katerimi so si pred digitalno dobo odrasli in otroci krajšali čas. Ob koncu smo program raztegnili kar do maksimuma, saj so si skoraj vsi otroci želeli, da bi se preizkusili v metanju obročev, balinčkanju in na hoduljah, še enkrat zaplesali in se fotografirali z damami in gospodi, ki ne le, da so bili videti, kot da so se pojavili iz renesančne dobe, temveč so se tako tudi obnašali in govorili.
Kasneje v dopoldnevu, ob 10.30, se vsako leto zberejo učenci drugega in tretjega triletja osnovne šole za že ustaljeno Iskanje knjižnega zaklada. Z njim spodbujamo mlade, da spoznajo še neodkrite kotičke knjižnice in njene še neodkrite storitve in hkrati uporabljajo v šoli pridobljeno znanje za reševanje ugank, s čimer si prislužijo namige za nadaljevanje iskanja zaklada. Točke podelimo tudi za upoštevanje knjižničnega in splošnega bontona, skupinsko delo in iznajdljive odgovore.
Osnovnošolci se pomerijo v poznavanju knjižnice in njenih prireditev, (predvsem slovenske) književnosti, pa tudi aktualnih dogodkov, nagrad ipd. Pri iskanju zaklada sodelujejo v skupinah, na razpolago pa imajo čisto vse pripomočke in gradivo, dostopno v knjižnici. Za zmago tako potrebujejo veliko funkcionalne pismenosti, pa tudi sposobnosti smiselne razdelitve dela in skupinskega sodelovanja. Mimogrede se naučijo marsikaj novega o knjižnici in njeni raznovrstni ponudbi in dejavnostih.
Iskanje knjižnega zaklada je zasnovano v obliki skupinske miselne igre, nanizane iz zunanjega prostora knjižnice skozi različne notranje knjižnične prostore nazaj v zunanji prostor. Vsaka od petih postaj iskanja knjižnega zaklada ima svoj pomen in predstavlja posebno dejavnost ali oddelek knjižnice. Skupine morajo dobro sodelovati, znati morajo »imeti oči na pecljih« in se znajti z informacijami, ki jim jih nudi posamezen prostor. Skupine so označene s prikupnimi znaki, da knjižničarke lažje ugotavljamo skupinsko sodelovanje in morebitne kršitve knjižničnega bontona ali drugih pravil igre. Vsaka skupina ima svojega vodjo, ki komunicira s knjižničarkami, zadolženimi za posamezne »postaje«. On tudi prejme nadaljnja navodila – namige za naslednji prostor, in črke, ki jih vstavijo v mrežo za končno rešitev. V naslednjem prostoru prejmejo novo serijo vprašanj in vse se ponovi: za pravilne odgovore vodja prejme nove črke za končno rešitev uganke in nova navodila, kam naprej. Končna rešitev je geslo, ki ga dobijo z vnosom črk (te prejmejo na posameznih postajah za pravilne odgovore na vprašanja) v mrežo. Geslo je navdihujoča misel, povezana s knjigami, knjižnico in branjem.
Ob koncu v čitalnici pod magnolijo (festival ČIČI pomeni namreč odprtje le-te) podelimo glavno nagrado – knjigo za šolsko knjižnico; vsakemu tekmovalcu zmagovalne skupine pa še (p)osebno nagrado. Vsi sodelujoči se ob koncu razveselijo tudi čisto preprostih pekovskih poslastic in malinovca, ob letošnji okrogli obletnici knjižnice pa še posebnih spominkov, magnetkov Petra Nosa.