Intenzivne priprave na okroglo mizo so se začele v sredini leta 2015. Vedela sem, da moram k sodelovanju povabiti zanimive goste, ki bodo predvsem iz različnih strok, take, ki bodo doprinesli k zakonodajnemu vidiku nastajanja muzeja, vsebinski ustreznosti zbirke in promociji »končnega izdelka«. Povabila sem ljudi, ki so se mi zdeli kompetentni in zanimivi govorci in vsi so sprejeli povabilo.
Na okrogli mizi so tako sodelovali dr. Sabina Fras Popović, predsednica ZBDS, Tjaša Mrgole Jukič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, koordinatorka za nastanek muzeja znotraj ZBDS, mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije, mag. Tomaž Štefe, direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj in gospa Rezka Šubic Pleničar, upokojena ravnateljica knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica in pobudnica nastanka takega muzeja. Nepogrešljiv voditelj okrogle mize je bil gospod Ivan Kanič iz Centralne ekonomske knjižnice v Ljubljani.
Debata je bila intenzivna, glavne ugotovitve nastopajočih pa naslednje: v svetu ne poznamo podobnega samostojnega muzeja (obstajajo znotraj univerz in drugih inštitucij), dejansko bo težko ustanoviti samostojni muzej, predvsem zaradi finančne plati in muzealskih strokovnih zahtev, so se pa nastopajoči strinjali, da bi bilo popolnoma zadovoljivo, če bi se zbirka priključila kakšnemu že obstoječemu muzeju, ZBDS strokovno podpira idejo, ne more pa zagotoviti financ zanjo, s knjižničarskim muzejem lahko povežemo tudi zgodovino slovenskega jezika in pisateljevanja, muzejska zbirka bo morala s svojo udarno in drugačno zgodbo pritegniti obiskovalce in še mnogo drugega. Pogovori so tekli skoraj uro in pol in so spodbudili razmišljanja tudi pri poslušalcih. Na koncu se je zdelo, da ideje sploh ni nemogoče izpeljati.
Besedilo je povzeto po članku Maje Vunšek Generacija za generacijo: okrogla miza in priložnostna razstava ob praznovanju 40. obletnice preimenovanja Društva bibliotekarjev Gorenjske. (Knjižničarske novice, št. 3/4, letnik 26, leto 2016, str. 18–20)
